Jedro

Podani so vsi pogoji za sprejem nasprotnega udeleženca v varovani oddelek SVZ brez privolitve.

Izrek

Pritožbe se zavrnejo in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Po prejemu predloga za sprejem nasprotnega udeleženca v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda (SVZ) brez privolitve na podlagi sklepa sodišča, je sodišče prve stopnje uvedlo postopek, mu določilo obvezno zastopanje po odvetnici ter za izdelavo izvedenskega mnenja postavilo izvedenko psihiatrinjo (list. št. 36). Z izpodbijanim sklepom je nasprotnemu udeležencu omejilo pravico do prisotnosti pri izvajanju dokazov na naroku dne 29. 8. 2023 (I. točka izreka), sklenilo, da se ga sprejme v varovani oddelek SVZ za čas najdlje do 8. 9. 2024 (II. točka izreka), da se ga namesti v SVZ X., ki ga je dolžan sprejeti v varovani oddelek takoj ob sprostitvi prvega prostega mesta v vrstnem mestu za sprejem po sodnih sklepih (III. točka izreka) in do sprostitve prvega prostega mesta za namestitev nasprotnega udeleženca zadržalo na oddelku pod posebnim nadzorom UPK (IV. točka izreka).

2. Zoper navedeni sklep se pritožujejo nasprotni udeleženec po odvetnici (list. št. 204), sam v laični pritožbi (list. št. 211) ter najbližja oseba A. A. v dveh laičnih pritožbah (list. št. 208) in z dne 18. 9. 2023. 3. Pooblaščenka nasprotnega udeleženca se zoper celotni sklep pritožuje iz vseh zakonsko dopustnih razlogov ter predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi. Navaja, da je nezakonit in niso izpolnjeni vsi pogoji iz prvega odstavka 74. člena Zakona o duševnem zdravju (ZDZdr). Najprej izpostavlja, da je sodišče prve stopnje predlog predlagatelja za namestitev nasprotnega udeleženca v varovani oddelek SVZ obravnavalo že 31. 1. 2023 v postopku Pr 1130/2022 ter ga je zavrnilo. V tistem postopku je izvedenec dr. B. B. podal mnenje, da se nasprotni udeleženec lahko zdravi doma ter prejema depo terapijo in da je sodišče pri svoji odločitvi dalo posebno težo izjavam oziroma zavezi nasprotnega udeleženca in A. A., da bosta skrbela, da bo ta depo terapijo redno prejemal. Pooblaščenka kot bistveno izpostavlja okoliščino, da je bila ob izvajanju nadzorovane obravnave od dne 31. 1. 2023 do zadnje hospitalizacije predpisana zgolj depo terapija, ki jo je nasprotni udeleženec redno prejemal. Izvedenka je v tem postopku ugotovila, da takšna terapija ni bila zadostna za vzdrževanje stabilnega psihičnega stanja, kar očitno drži, saj se je nasprotnemu udeležencu psihofizično stanje ob prejemanju predpisane terapije UPK stabiliziralo, tako da trenutno ni nikakršnih razlogov za njegovo nadaljnjo prisilno hospitalizacijo, ki je v primeru, ko oseba nima akutne bolezenske simptomatike, nedopustna. Nasprotni udeleženec bi ob prejemanju sedaj predpisane pravilne terapije in ob ustrezno izvajani nadzorovani obravnavi lahko normalno funkcioniral v domačem okolju. Pri tem pooblaščenka izpostavlja, da so bili v okviru nadzorovane obravnave zaradi organizacijskih težav izvedeni zgolj štirje obiski, kar ne more iti na škodo nasprotnega udeleženca. Sodišče se je pri odločanju v celoti oprlo na mnenje izvedenke, pri tem pa prezrlo izpovedbe nasprotnega udeleženca, A. A., C. C. in D. D. Iz njihovih izpovedb ne izhaja, da bi nasprotni udeleženec ogrožal svoje življenje ali življenje drugih, huje ogrožal svoje zdravje in zdravje drugih ali povzročal škodo sebi ali drugim. Dejstvo je, da A. A. ustrezno skrbi za nasprotnega udeleženca in jo slednji šteje za svojo ženo ter ni prepuščen samemu sebi. Nasprotni udeleženec v zavod ne želi in mu bo takšna prisilna namestitev povzročila nepopravljivo škodo. Zato bi bilo treba uporabiti milejšo obliko pomoči, to je nadzorovano obravnavo.

4. Nasprotni udeleženec v laični pritožbi navaja, da ugovarja prisilni namestitvi v varovani oddelek SVZ. Ima invalidsko nadomestilo. Koristil bo prostovoljne oblike pomoči. Psihiatrično ambulanto je našel v E. Navaja, da socialne delavke pišejo o njem same laži, skrbnice, ki jo ima, ne priznava. Da ni sodeloval v postopku, je laž, večkrat je zahteval pomoč na domu. V E. si je šel pogledat tudi delavnice, kjer bi delal z mentorji. Na obali so mu zahrbtno vlomili v apartma. V F. je bil večkrat vpisan v program DNK, pa ga socialne delavke niso znale navdušiti za udeležbo. Normalno hodi, govori, piše. Na naroku 29. 8. 2023 ga sodnica ni vprašala, katere storitve za invalida potrebuje. Pomaga mu njegova partnerka A. A. Potrebuje pa pomoč na domu in vsak dan spremstvo pet ur v Zdravstveni dom (ZD) E. V zavod naj gredo težki invalidi. Navaja, da ga niso peljali h kliničnemu psihologu. Ko mu je njegova partnerka prebrala nekaj strani izpodbijanega sklepa, je ugotovil, da so to same krivice. Na koncu je navedel, da njegov dom nikoli ni bil zavod, tudi sedaj ga odklanja, saj mu zakon dovoljuje bivanje na svobodi s podporo.

5. V obširni laični pritožbi najbližja oseba nasprotnega udeleženca A. A. navaja, da se pritožuje zoper sklep kot njegova pooblaščenka. Bivanje nasprotnega udeleženca v SVZ predstavlja za njega mučenje in nečloveško ravnanje ter enoleten odvzem prostosti. Tudi ona navaja, da bi ga moral pregledati klinični psiholog, na več mestih izpostavi, da skrbnica, ki jo ima, ne dela v njegovo korist, daje mu preveč denarja, da si potem lahko kupi alkohol. V SVZ Y. je bil 2018 zahrbtno in prisilno odveden in mu bivanje tam ni koristilo. Na več mestih povzame, da bi mu koristile prostovoljne oblike pomoči, da je doma jemal zdravila, da ni res, da na izvedensko mnenje njegova odvetnica ni imela pripomb. Na naroku 29. 8. 2023 mu sodnica ni dala možnosti, da se izjavi, katere socialne storitve potrebuje. 100 % upad kognitivnih sposobnosti po oceni izvedenke ni dokazan. Podatki ZD G. so napačni. Nasprotni udeleženec je normalno funkcioniral v nadzorovani obravnavi, zato bi bila namestitev na varovani oddelek zgrešena, nespametna in nerazumna poteza. Izpodbijani sklep zavrača ter za nasprotnega udeleženca zahteva obravnavo v skupnosti, bivanje v apartmaju in dnevno spremstvo s prostovoljci. V drugi pritožbi navaja, da iz barvne fotografije izhajajo poškodbe, ki jih je nasprotni udeleženec pridobil med prisilnim bivanjem v SVZ med leti 2018 in 2021 ter da sta edina, ki se o njegovem zdravstvenem stanju lahko izrečeta, specialist pulmolog in specialist medicine dela, saj mora biti nasprotni udeleženec zaradi dihalnih bolezni na svežem zraku.

6. Pritožbe niso utemeljene.

7. Pravna podlaga za odločanje sodišča o sprejemu osebe na varovani oddelek SVZ brez privolitve je podana v 75. in nadaljnjih členih ZDZdr ob izpolnitvi šestih pogojev iz prvega odstavka 74. člena ZDZdr, kar je sodišče prve stopnje pravilno povzelo v 10. do 12. točki obrazložitve.

8. Po izvedenem dokaznem postopku iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da ima nasprotni udeleženec več resnih in kroničnih duševnih bolezni, ki bistveno vplivajo na njegovo psihofizično stanje do stopnje, da kljub številnim poskusom podpore v skupnosti ne zmore samostojnega funkcioniranja v zunanjem okolju. Po ugotovitvah izvedenke psihiatrinje, postavljene v tem postopku, in številnih izvedencev, postavljenih predhodno, je v tem trenutku zanj klinično najbolj relevanten kognitivni upad, poleg tega ima organsko blodnjavo motnjo, ki je prava in huda duševna bolezen, ki se pri njem kaže z z blodnjavami vsebinami in paranoidnimi idejami, zaradi česar je v preteklosti večkrat poskušal storiti samomor. Izvedenka je opozorila tudi na prisotnost osebnostne motnje, pri kateri gre za dolgotrajno motnjo v osebnostnem delovanju, za katero je značilna nestabilnost osebnostnega funkcioniranja na več področjih, takšno stanje nasprotnega udeleženca pa poslabšuje tudi škodljivo uživanje alkohola, do katerega je povsem nekritičen in ga uživa tudi, če jemlje zdravila. Po ugotovitvah izvedenke nasprotni udeleženec do svojega zdravstvenega stanja nima uvida. Zaradi takšnega stanja ima nasprotni udeleženec do sedaj za sabo že nadpovprečno število hospitalizacij (skupaj več kot 70), to je 30 sprejemov v Psihiatrični bolnišnici H., 33 sprejemov v UPK, večkrat je bil tudi v Psihiatrični bolnišnici I. 9. Pritožbeno sodišče na tem mestu zaradi relevantnosti ugotovitev v izpodbijanem sklepu izpostavlja bistvene dejanske okoliščine od leta 2018 dalje.1 V letu 2018 je bil nasprotni udeleženec nameščen v SVZ ... (kasneje preimenovan v Y.) za čas enega leta od sprejema, kar mu je bilo podaljšano do 3. 5. 2021. Nato je bil v nadzorovani obravnavi do 19. 2. 2022, podaljšanja ni bilo, ker se je udeleženec strinjal, da se vključi v obravnavo v skupnost pod okriljem UPK, ki deluje na prostovoljni osnovi, vendar se v ta program ni vključil. Za sprejem terapije z depojem se je nazadnje oglasil 24. 1. 2022. Zdravila, ki naj bi užival sam doma, so mu bila zadnjič izdana v decembru 2021 za dobo dveh mesecev. Ko je prišlo do poslabšanja zdravstvenega stanja (bil je prijavljen kot pogrešan in s policijo najden, ob sprejemu pa zmeden, vedenjsko dezorganiziran, z nanašalno preganjalnimi blodnjami), je bil v maju 2022 sprejet na zdravljenje v UPK na oddelek pod posebnim nadzorom in odpuščen 8. 6. 2022 s priporočilom nadaljevanja zdravljenja pri izbranem ambulantnem psihiatru, česar se ni držal. Stanje se je le slabšalo, saj je bil ponovno najden tavajoč v Kranju. UPK je dne 21. 7. 2022 podal predlog za sprejem v nadzorovano obravnavo, kmalu zatem 23. 7. 2022 pa je bil sprejet na zdravljenje na oddelek pod posebnim nadzorom. S sklepom 25. 7. 2022 je bil nasprotni udeleženec ponovno sprejet v nadzorovano obravnavo do 25. 1. 2023, vendar je bil že med tem ciklom nadzorovane obravnave v septembru 2022 ponovno hospitaliziran v UPK do 19. 11. 2022. Ob odpustu je bil kronično bolezensko spremenjen, nekritičen do potrebe po abstinenci od alkohola in jemanja zdravil. 19. 9. 2022 je CSD kot njegov skrbnik podal predlog, da se ga sprejme v varovani oddelek SVZ, saj je ocenil, da nasprotni udeleženec v nadzorovani obravnavi ne sodeluje, jemanje zdravil odklanja, ne sodeluje s skrbnikom, njegovo stanje se slabša. Sodišče je s sklepom 31. 1. 2023 zavrnilo predlog za sprejem v varovani oddelek SVZ ter mu podaljšalo izvajanje nadzorovane obravnave do 31. 7. 2023, vendar je bil nasprotni udeleženec že pred iztekom tega tretjega cikla nadzorovane obravnave 2. 7. 2023 zaradi akutnega poslabšanja psihičnega stanja sprejet na oddelek pod posebnim nadzorom UPK, pred tem pa je bil dva tedna pogrešan. S sklepom sodišča 25. 8. 2023 je bilo zdravljenje pod posebnim nadzorom podaljšano še za obdobje enega meseca in se tudi v času izdaje tega sklepa udeleženec še vedno nahaja v UPK na oddelku pod posebnim nadzorom. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da navedeno dejansko stanje podpirajo listine in dokazila v sodnem spisu, ugotovitve predhodnih izvedencev ter izvedenke v tej konkretni zadevi.

10. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugotovilo, da so podani vsi pogoji za sprejem nasprotnega udeleženca v varovani oddelek SVZ brez privolitve. Tako je izvedenka v svojem mnenju ugotovila, da je akutno bolnišnično zdravljenje zaključeno oziroma ni potrebno, čemur pritožbe ne nasprotujejo. Ugotovila je obstoj duševnih motenj, zaradi katerih ima nasprotni udeleženec hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovanje svojega ravnanja. Na podlagi izvedenskih ugotovitev je sodišče zaključilo, da je nasprotni udeleženec v daljšem časovnem obdobju ogrožal in še sedaj ogroža svoje življenje in huje ogroža svoje zdravje, da do svojega stanja nima uvida, da ob sedanjih bivanjskih in partnerskih razmerah izboljšanja stanja ni pričakovati ter da potrebuje stalno oskrbo in varstvo, ki je ni mogoče zagotoviti v domačem okolju ali na drug način. Sodišče je izvedlo obširen dokazen postopek z ugotavljanjem možnosti milejših oblik pomoči,2 vendar je sledilo sodni izvedenki, da glede na duševne težave, ki jih ima nasprotni udeleženec, kljub trenutno stabilnemu psihičnemu stanju, milejše oblike pomoči ne pridejo v poštev. Tako je zaključilo, da nasprotni udeleženec tudi v stabilnem psihičnem stanju zaradi zmanjšanja kognitivnih sposobnosti ni zmožen sam poskrbeti niti za najosnovnejše dobrine in življenjske pogoje, ni sposoben skrbeti za redno jemanje predpisane terapije ter da ni sposoben vzdrževati abstinence od alkohola. Zaradi nekritičnosti do bolezni ter zaradi znižanih kognitivnih sposobnosti, kljub verbalnemu zagotavljanju na naroku, da bo zdravila jemal, tega ni sposoben, kar se je pokazalo tudi že v preteklosti. Najbližje osebe, ki bi poskrbela, da bi predpisano terapijo redno zaužil, v njegovem domačem okolju, ni. Za A. A. kot nasprotnemu udeležencu najbližjo osebo, je sodišče ugotovilo, da mu v domačem okolju pomaga kolikor lahko, predvsem pri nudenju osnovnih bivalnih pogojev, kot je urejeno bivališče, prehrana, oblačila, ne zmore pa mu zagotoviti stalnega nadzora nad njegovim gibanjem, jemanjem zdravil ter mu onemogočati dostopati do alkohola. Ugotovilo je še, da je najbližja oseba do jemanja zdravil očitno odklonilna in je udeleženca celo spodbujala, da jih je opuščal. Pritožbeno sodišče pri tem ugotavlja, da je A. A. ob zaslišanju izpovedala, da meni, da nasprotni udeleženec ne potrebuje dosti zdravil ter da bi jih rabil v eni miniaturi po zajtrku in večerji, kar kaže na njeno nekritičnost do jemanja zdravil s strani nasprotnega udeleženca, ki so za njega bistvenega pomena za boljše psihično zdravje. Sodišče prve stopnje je zaključilo, da ugotovljenih vzrokov in ogrožanja nasprotnega udeleženca ni mogoče odvrniti z drugimi milejšimi oblikami pomoči, zato je v nadaljevanju izbralo SVZ X., določilo čas zadržanja in odločilo o začasni namestitvi udeleženca do sprostitve prostega mesta v SVZ na način, kot to izhaja iz izreka izpodbijanega sklepa.

11. Pritožbeno sodišče dokazni oceni sodišča prve stopnje pritrjuje ter ugotavlja, da so neutemeljene pritožbene navedbe, da je prišlo do napačno ugotovljenega dejanskega stanja, bistvenih kršitev določb postopka in zmotne uporabe materialnega prava ter se v nadaljevanju izreka do pritožbenih ugovorov.

12. Uvodoma pritožbeno sodišče pojasnjuje, da zoper I. točko izreka izpodbijanega sklepa, s katerim je sodišče prve stopnje nasprotnemu udeležencu omejilo pravico do prisotnosti pri izvajanju dokazov na naroku dne 29. 8. 2023, pritožbenih navedb ni podanih, ta del sklepa se izpodbija zgolj pavšalno, zato ga je pritožbeno sodišče potrdilo brez nadaljnje obrazložitve.

_Pritožba pooblaščenke nasprotnega udeleženca_

13. V pritožbi pooblaščenka najprej izpostavlja postopek Pr 1130/2023 in sklep z dne 31. 1. 2023, v katerem je v tistem postopku postavljen izvedenec dr. B. B. podal mnenje, da se nasprotni udeleženec lahko zdravi doma ter prejema depo terapijo, pri čemer je sodišče dalo posebno težo izjavam A. A. in nasprotnega udeleženca, da bo ta redno prejemal depo terapijo. Najprej pritožbeno sodišče pojasnjuje, da je v pritožbi prišlo do očitne pisne pomote, saj je v zadevi Pr 1130/2023 (C40) sodila in sklep z dne 31. 1. 2023 izdala sodnica dr. B. B., sodni izvedenec psihiater v tej zadevi pa je bil J. J. 14. Iz zapisnika naroka z dne 31. 1. 2023 izhaja, da je izvedenec podal izvid in mnenje, _da je bil nasprotni udeleženec na dan naroka v slabši koži, prejšnjič se je znal ustaviti, danes pa je to že izgubil. To je del, ki izvedenca zelo skrbi. Malo so ga zaskrbele tudi trditve A. A., da ima ona mogoče odklonilen odnos do zdravil. Njegova najpomembnejša aktivnost bi morala biti obisk skrbnice in obisk UPK zaradi nadzorovane obravnave. Obisk skrbnice na 14 dni bi bil premalo, moral bi biti enkrat tedensko, dokler bo dejansko prejemal depo, bi zmogel nadzorovano obravnavo, če bi se zgodil kakšen incident, je potrebno takoj vložiti predlog za namestitev v zavod, isto bi bilo potrebno, če bi prekinil z jemanjem depoja. Njuna naloga je, da morata skrbeti za datume in prejem depoja_. Navedbe v pritožbi, da je sodišče v zadevi Pr 1130/2023 ugotovilo, da se nasprotni udeleženec lahko zdravi doma ter prejema depo terapijo, so resnične, saj je bil predlog za sprejem in zadržanje nasprotnega udeleženca v varovanem oddelku SVZ brez prve privolitve zavrnjen ter mu je bila podaljšana nadzorovana obravnava za čas šest mesecev, to je do 31. 7. 2023. Tudi je res, da iz navedenega sklepa izhaja, da je sodišče posebno težo dalo izjavam A. A. in nasprotnemu udeležencu, da bosta skrbela, da bo redno prejemal depo terapijo. Vendar pa izvedensko mnenje v tisti zadevi v ničemer ne nasprotuje izvedenskemu mnenju izvedenke v tu obravnavanemu postopku, saj je izvedenec J. J. jasno izpovedal, da če bi se zgodil kakšen incident, je treba takoj podati predlog za namestitev v zavod. Kot izkazuje tu izvedeni dokazni postopek, je do incidenta in do poslabšanja stanja pri nasprotnem udeležencu prišlo že pred potekom nadzorovane obravnave, saj je bil v začetku julija 2023 zaradi akutnega poslabšanja psihičnega stanja ponovno sprejet na oddelek pod posebnim nadzorom UPK ob tem, da je bil pred tem dva tedna pogrešan. Vedel je povedati le svoje ime, bil je popolnoma dezorientiran in brez uvida v svoje stanje. Prepričan je bil, da je v službi na železniški postaji, da je bil tam čuvaj, da je nekoga nadomeščal, jedel je tisto, kar so mu ponujali, delal je ponoči, spal je pod streho na železniški postaji. Njegovo stanje se je kljub nadzorovani obravnavi tako poslabšalo, da se na oddelku pod posebnim nadzorom UPK nahaja še v času izdaje tega sklepa. Pritožbeno sklicevanje na zavrnitev predloga za namestitev v varovani oddelek SVZ v zadevi Pr 1130/2022 je ob povedanem neutemeljeno.

15. Tudi ne drži, da se je sodišče pri odločanju v celoti oprlo samo na mnenje izvedenke, pri tem pa povsem prezrlo izpovedbe nasprotnega udeleženca, najbližje osebe A. A. ter zaslišanih prič C. C. in D. D., ker iz njihovih izpovedb naj ne bi izhajalo, da je nasprotni udeležene ogrožal svoje življenje ali življenje drugih ter huje ogrožal svoje zdravje in zdravje drugih. Po oceni pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje pravilno kritično ocenilo izpovedbe nasprotnega udeleženca in A. A., ki nasprotujeta namestitvi nasprotnega udeleženca v SVZ. Pritožba nekorektno in parcialno povzema izpovedbi D. D. in C. C. Prva priča je namreč izpovedala, da je udeleženec po odpustu iz SVZ Y. nekaj časa še dobro deloval in je bil sprejet v nadzorovano obravnavo, nato pa je šlo samo navzdol. Za hrano, pijačo in streho nad glavo je A. A. poskrbela, ni pa je upošteval pri drugih stvareh, saj je sporočila, da jo izsiljuje za denar, da ga porablja za alkohol, da je očitno, da ne kupuje hrane, da strada. Druga priča pa je izpovedala, da se na zadnjem obisku v nadzorovani obravnavi z nasprotnim udeležencem ni več dalo komunicirati. Bil je vznemirjen, razburjen zaradi težav, ki so se pojavljale v zvezi s stanovanjem. Pri presoji izpovedb zaslišanih strank in prič po oceni pritožbenega sodišča ni prišlo do postopkovnih kršitev.

16. Po oceni pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje tudi pravilno ugotovilo, da nasprotni udeleženec ogroža svoje življenje in svoje zdravje. Iz dokaznega postopka izhaja, da je po odpustu iz SVZ Y., to je po maju 2021, imel več incidentov.3 V vseh treh nadzorovanih obravnavah se mu je zdravstveno stanje občutno poslabšalo, enkrat je taval v Kranju, drugič v Postojni, tretjič je bil dva tedna pogrešan ter se nahajal v Ljubljani v Polju, ker je bil prepričan, da je v službi na železniški postaji. Izvedenka je obrazložila, da je bil vedno najden zanemarjen, umazan, premražen, časovno dezorientiran, da so policijo klicali sosedje, da se je vedel in grozil s heteroagresijo, da je bil nanašalno psihotično poslabšan, zanemarjen, umazan s tresočimi rokami, noči je preživljal neprimerno oblečen, več dni taval po Ljubljani, ni vedel povedati, kje je spal. Bil je brez hrane, dehidriran, jedel je tisto, kar so mu ponoči ponujali. Spal je pod streho na železniški postaji. Sodišče prve stopnje je torej pravilno ugotovilo, da je bilo življenje nasprotnega udeleženca večkrat ogroženo. Prav tako je bilo huje ogroženo njegovo zdravje in so pritožbene navedbe v zvezi z navedeno okoliščino neutemeljene, še posebej pritožbene navedbe v zadnjem odstavku pritožbe, da do slednjega sicer tudi v preteklosti ni prišlo, saj številni podati iz sodnega spisa kažejo, da se takšno stanje udeleženca ponavlja že več let. Zagotovo pa je v izpodbijanem sklepu pravilno ugotovljeno, da od leta 2021 naprej.

17. Držijo navedbe v pritožbi, da je bila v času zadnje nadzorovane obravnave od dne 31. 1. 2023 do zadnje hospitalizacije nasprotnemu udeležencu predpisana zgolj depo terapija ter da je izvedenka v tem postopku ugotovila, da ta terapija z antipsihotikom ni bila zadostna za vzdrževanje stabilnega zdravstvenega stanja, kar je razvidno tudi iz ugotovljenih dejstev, da je sedaj v UPK nasprotnemu udeležencu zagotovljen stalni nadzor z ustrezno predpisano terapijo ter se mu je stanje stabiliziralo. Ne držijo pa pritožbene navedbe, da ni razlogov za njegovo nadaljnjo prisilno hospitalizacijo brez privolitve, ki je v primeru, ko oseba nima akutne bolezenske simptomatike, nedopustna. Zakonska podlaga za namestitev nasprotnega udeleženca v SVZ brez privolitve je podana v 74. in 75. členu ZDZdr, saj prva alineja prvega odstavka 74. člena predpisuje, da je namestitev dopustna takrat, ko je akutno bolnišnično zdravljenje zaključeno oziroma ni potrebno. Ostane še pritožbeni ugovor, da je treba uporabiti milejšo obliko pomoči, to je nadzorovano obravnavo, saj če bi nasprotni udeleženec prejemal pravilno terapijo (poleg depoja še ustrezna zdravila), bi lahko normalno funkcioniral tudi v domačem okolju.

18. Pritožbeno sodišče pritrjuje tako ugotovitvam v izpodbijanem sklepu kot pritožbenim navedbam, da v zadnji nadzorovani obravnavi od 31. 1. 2023 do hospitalizacije v UPK nasprotnemu udeležencu očitno ni bila predpisana ustrezna terapija, temveč zgolj depo terapija. Izvedenka je ugotovila, da bi poleg depo terapije moral prejemati tudi druga zdravila, da bi se njegovo stanje stabiliziralo. Tudi gre pritrditi pritožbi, da zadnja nadzorovana obravnava ni bila povsem ustrezna, saj so bili izvedeni zgolj štirje obiski v pol leta. Kot izhaja iz izpovedbe C. C., ki je to nadzorovano obravnavo vodila, so se poleg tega z nasprotnim udeležencem dvakrat srečali na CSD, opravili več telefonskih pogovorov ter v ZD K. preverjali prejemanje depoja. Iz dokazila v prilogi A3 izhaja, da je nasprotni udeleženec v tem obdobju redno prihajal na depo terapijo, opravil je ni le zadnji mesec, ko je bil že hospitaliziran. A gre nadalje ugotoviti, da je sodišče prve stopnje pravilno ugotavljalo rezultate zdravljenja skozi daljše obdobje, to je vsaj od leta 2018 dalje. Pri tem je pravilno ugotovilo, da se milejše oblike zdravljenja, za katere se zavzema pritožba, nikoli niso pokazale za ustrezne in niso zadostovale. Tako je bilo ugotovljeno, da je nasprotni udeleženec v letih od 2018 do 2021 lahko normalno funkcioniral in je bilo njegovo stanje stabilizirano takrat, ko je bil nameščen v SVZ in na varovani oddelek pod posebnim nadzorom psihiatrične klinike, torej takrat, ko je bil pod stalnim nadzorom tako glede jemanja zdravil kot omejitve konzumiranja alkohola. Od leta 2021 uvedene tri nadzorovane obravnave za obdobje šestih mesecev se niso izkazale za ustrezne, saj se je, kot je razvidno iz dokaznega postopka, nasprotnemu udeležencu psihično stanje že pred zaključkom polletne nadzorovane obravnave vselej močno poslabšalo tako, tako da je ogrožal svoje življenje in huje ogrožal svoje zdravje, kar vse je pritožbeno sodišče povzelo zgoraj. Še za manj ustrezne so se izkazale milejše oblike s prostovoljnim sodelovanjem nasprotnega udeleženca, saj je takšne oblike vselej opustil, opustil pa je tudi jemanje zdravil, ki bi njegovo psihično stanje stabiliziralo. Pritožbeno sodišče zato ugotavlja, da kljub pomanjkljivostim zadnje nadzorovane obravnave, kar pritožba izrecno izpostavlja, to je da nasprotnemu udeležencu ni bila predpisana ustrezna terapija ter da s strani koordinatorke ni bila ustrezno vodena, nadzorovana obravnava ni tista oblika zdravljenja, ki bi mu pomagala, da bi se lahko njegovo psihično stanje stabiliziralo. Sodišče prve stopnje se je pravilno oprlo na mnenje izvedenke in pravilno ugotovilo, da milejše oblike zdravljenja, kot je namestitev v SVZ, ne pridejo v poštev, saj pri nasprotnemu udeležencu skozi daljše časovno obdobje niso dajale ustreznih rezultatov.

_Pritožbi nasprotnega udeleženca in najbližje osebe_

19. Pritožba nasprotnega udeleženca o prejemanju invalidskega nadomestila in kako ga porablja, so za navedeni postopek nebistvene. Nasprotni udeleženec na več mestih nasprotuje sodelovanju socialne delavke, katera mu je dodeljena kot skrbnica, vendar je tudi takšne pritožbene navedbe za ta postopek nebistvene. Nasprotni udeleženec bo moral to urediti v drugih, za to pristojnih postopkih. Pritožbena navedba, da so lažne obtožbe, da ni sodeloval pri zdravljenju, je ovržena z zgoraj navedenim dokaznim postopkom. Kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, je nasprotni udeleženec prostovoljne oblike zdravljenja večkrat opustil. Za ta postopek tudi ni bistveno, kaj se je dogajalo v Izoli z apartmajem, v katerem je živel. Nasprotni udeleženec socialnim delavkam neupravičeno očita, da ga niso znale navdušiti za udeležbo v programu DNK. Na tem mestu pritožbeno sodišče obrazloži, da so zahteve in navedbe v treh laičnih pritožbah, kaj vse nasprotnemu udeležencu pripada in kaj vse bi za njega morali storiti socialni delavci ter prostovoljci, mestoma pretirane, saj je prvenstveno na njem samem, da poskrbi zase, kolikor najbolje zna in zmore. Pritožbene navedbe nasprotnega udeleženca, zakaj ga niso peljali k kliničnemu psihologu, da ga testira, pritožbeno sodišče prav tako zavrača. V tem postopku je bila postavljena ustrezna izvedenka, ki je ugotovila njegovo psihično zdravstveno stanje. Pritožbene navedbe, da ga sodnica na naroku ni vprašala, katere storitve za invalida potrebuje, so prav tako neutemeljene. Iz zapisa naroka (list. št. 142) izhaja, da je bil nasprotni udeleženec s strani sodišča podrobno zaslišan, lahko je povedal karkoli je želel ter je bila njegova pravica do izjave v celoti spoštovana. Nazadnje nasprotni udeleženec v pritožbi navaja, da njegov dom nikoli ni bil zavod in ga tudi sedaj odklanja, saj mu zakon dovoljuje bivanje na svobodi s podporo. Pritožbeno sodišče je zgoraj pojasnilo, zakaj sprejema dokazno oceno sodišča prve stopnje, da milejše oblike zdravljenja v tem konkretnem primeru ne pridejo v poštev in zakaj nasprotni udeleženec potrebuje stalni nadzor pri jemanju zdravil ter je tudi ta pritožbena navedba neutemeljena.

20. V obširni pritožbi najbližja oseba A. A. večkrat poudarja neustreznost izbrane skrbnice ter da je ta nasprotnemu udeležencu dajala veliko denarja. Kot pojasnjeno zgoraj, bo moral nasprotni udeleženec, če ne želi skrbnice, ki mu je dodeljena, to uveljavljati v drugih, za to pristojnih postopkih in ne v tem postopku. Na več mestih so izpostavljene druge oblike pomoči, kar je za nasprotnega udeleženca vsekakor dobrodošlo, vendar je zgoraj pojasnjeno, zakaj predvsem prostovoljne oblike pomoči niso zadostne za stabilizacijo njegovega psihičnega stanja. Tudi je pojasnjeno, da ne drži, da nasprotni udeleženec v postopku ni imel možnosti izjaviti se, saj je bil v postopku zaslišan ter je imel možnost obrazložiti tudi, zakaj ne sprejema namestitve v zavod. Protispisna je pritožbena navedba, da odvetnica nasprotnega udeleženca na izvedensko mnenje v tem postopku ni imela pripomb, saj je sodišče, ko je izvedenka podala mnenje, na zapisnik zavedlo, da pooblaščenka in predstavnica CSD na mnenje izvedenke nimata pripomb, kar sta obe potrdili s svojim podpisom. Protispisna je tudi pritožbena navedba, da z nobenim testom ni bil izkazan kar 100 % upad kognitivnih sposobnosti nasprotnega udeleženca, saj izvedenka tega v mnenju ni ugotovila, ampak je ugotovila, da je kognitivni upad precejšen in je nihajoče narave glede na oblike zdravljenja. Kakšno je bilo bivanje nasprotnega udeleženca v SVZ v letih od 2018 do 2021, za ta postopek ni bistveno. Pri tem pritožba navaja, da naj bi prišlo do poškodb nasprotnega udeleženca in predloži fotografije (priloga C42), v katerih pa nasprotni udeleženec sam navaja, da je prišlo do vnetja po številnih injekcijah in ne gre za kakšne druge poškodbe. Končno je pritožba izpostavila še, da ima nasprotni udeleženec kadilsko pljučno bolezen ter da sta za njegovo zdravljenje pristojna samo zdravnik specialist pulmolog in specialist medicine dela, kar nikakor ne drži. Ko gre za ugotavljanje psihičnega stanja nasprotnega udeleženca, je za to pristojen specialist psihiater, kar je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo in v tem postopku postavilo izvedenko psihiatrinjo, ki je ugotavljala psihično zdravstveno stanje nasprotnega udeleženca.

21. Preostale pritožbene navedbe v laičnih pritožbah so za ta postopek po oceni pritožbenega sodišča nebistvene in na njih ni bilo treba odgovarjati.

22. Ker pritožbe nasprotnega udeleženca in bližnje osebe niso utemeljene, jih je pritožbeno sodišče zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku in 30. členom ZDZdr).

1 18., 19. in 20. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa. 2 33. do 37. točka obrazložitve. 3 Opisanih v 19. in 20. točke obrazložitve.