Jedro

Opustitev predložitve upravnih spisov sodišču onemogoča presojo zakonitosti postopka pred izdajo izpodbijanega akta, presojo skladnosti podatkov izpodbijane odločbe s podatki spisov in s tem povezane presoje zakonitosti izpodbijane odločbe.

Izrek

Tožbi se ugodi, odločba RS, Ministrstva za zdravje, št. 181-33/2011/4 z dne 18. 5. 2011 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 80,00 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od preteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je upravni organ odločil, da se pri deklici A.A., rojeni …, ne opusti cepljenje prosti davici, tetanusu, oslovskemu kašlju, otroški paralizi in okužbam s hemofilusom influence tip B s cepivom Infarnix Hib+IPV ali Pentaxim ter proti ošpicam, mumpsu in rdečkam s cepivom MMRVax Pro ali Priorix. V postopku niso nastali posebni stroški.

V obrazložitvi svoje odločbe upravni organ navaja, da sta tožnika, v skladu z 22.a členom Zakona o nalezljivih boleznih (ZNB), podala predlog za opustitev cepljenja hčerke, saj se zavedata možnih škodljivih posledic cepljenja, še posebej glede na zdravstveno stanje otrokovega očeta in hčerkino zdravstveno stanje. V skladu z 22.c. členom ZNB komisija za cepljenje (v nadaljevanju: Komisija), po strokovnem pregledu vse razpoložljive dokumentacije, ni našla razlogov za opustitev cepljenja. Upoštevajoč to strokovno mnenje komisije je minister za zdravje, v skladu z 22.č členom ZNB odločil tako, kot izhaja iz izreka izpodbijane odločbe.

Tožnika v tožbi navajata, da predlagata opustitev cepljenja, saj sta se predhodno temeljito informirala o posledicah, učinkih in prednostih cepljenja, kot tudi opustitve cepljenja ali cepljenja v kasnejši predšolski dobi. Deklica je že zgodaj razvila intoleranco na nekatere beljakovine, zaradi česar so obiskovali tudi alergološko ambulanto, pri deklici pa se je pojavila še alergijska reakcija na paracetamol. Tudi oče deklice ima avtoimunska obolenja, multiplo sklerozo in psoriazo, prav tako je alergičen na ospen, lekadol in posamezne sestavine drugih zdravil. Starša se bojita, da bi neraziskana morebitna alergija deklice na katero od sestavin cepiv ali še neraziskano zdravstveno stanje glede po očetu podedovanih določenih genov lahko prispevalo k večji verjetnosti, da bo deklica dobila, oz. da bi se pri njej sprožila avtoimunska bolezen ali da bi se zaradi cepljenja lahko sprožili nezaželeni zapleti in s tem resno ogrožanje dekličinega zdravja. Komisija je strokovno mnenje podala le na podlagi ambulantnega zapisnika pregleda v alergološki ambulanti v novembru 2008, razlogov in dejstev, na podlagi katerih je sprejela odločitev, pa v svojem mnenju ni obrazložila, ampak je navedla samo, da razlogi za opustitev cepljenja po določbi 22.a člena ZNB ne obstajajo. Z navedenim je bil kršen prvi odstavek 22.c. člena ZNB, po katerem mora komisija za opustitev cepljenja proučiti predlog za opustitev cepljenja, ter po potrebi zahtevati dodatno dokumentacijo ali preglede. Ker sploh ni bil izveden poseben ugotovitveni postopek po 146. členu Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) in ju upravni organ posledično ni pritegnil v postopek, se tožnika nista mogla izreči o pomembnih dejstvih in okoliščinah. Upravni organ jima tudi ni povedal, da imata pred izdajo izvedenskega mnenja pravico zahtevati razgovor pred Komisijo. Niti v mnenju komisije, niti v izpodbijani odločbi, konkretno zdravstveno stanje deklice ni bilo ustrezno obravnavano in pretehtano, zato dejansko stanje ni bilo popolno in pravilno ugotovljeno. Predlagata, da sodišče tožbi ugodi, odpravi izpodbijano odločbo ter samo odloči, da se cepljenje trajno opusti oz. podredno, da tožbi ugodi, odpravi izpodbijano odločbo in zadevo vrne upravnemu organu v ponovno odločanje; tožena stranka pa jima je dolžna povrniti stroške postopka, pod izvršbo.

Tožba je utemeljena.

Sodišče je moralo tožbi ugoditi iz razloga, ker mu tožena stranka kljub dvakratnemu pozivu ni predložila upravnih spisov zadeve, ta opustitev pa je sodišču onemogočila presojo zakonitosti postopka pred izdajo izpodbijanega akta, presodijo skladnosti podatkov izpodbijane odločbe s podatki spisov in na tej podlagi vsebinsko presojo zakonitosti izpodbijane odločbe.

Sodišče je toženo stranko, v skladu z določbo 38. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1), z dopisom z dne 3. 11. 2011 pozvalo, da v roku 30 dni pošlje vse spise, ki se nanašajo na zadevo in da poda odgovor na tožbo. Naveden dopis je tožena stranka prejela dne 3. 11. 2011. Ker v določenem roku ni predložila upravnih spisov, jo je sodišče k temu ponovno pozvalo z dopisom z dne 22. 12. 2011, ki ga je tožena stranka prejela dne 23. 12. 2011. Sodišče je toženo stranko v navedenem dopisu opozorilo na posledice, če upravnih spisov ne bo predložila. Vendar pa je tožena stranka upravnih spisov ni predložila niti po preteku v ponovnem pozivu določenega roka oz. vse do izdaje te sodbe.

Opustitev predložitve upravnih spisov sodišču onemogoča presojo zakonitosti postopka pred izdajo izpodbijanega akta, presojo skladnosti podatkov izpodbijane odločbe s podatki spisov in s tem povezane presoje zakonitosti izpodbijane odločbe. Brez vpogleda v upravne spise zadeve sodišče ni moglo presoditi, ali je bil postopek pravilno voden in ali je bilo dejansko ter s tem povezano pravno stanje zadeve pravilno in popolno ugotovljeno ter utemeljenosti s tem povezanih tožbenih ugovorov.

Iz navedenih razlogov je sodišče tožbi ugodilo na podlagi 2. in 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) in izpodbijano odločbo odpravilo ter zadevo vrnilo toženi stranki v ponoven postopek, v skladu s tretjim odstavkom 64. člena ZUS-1. Tožena stranka bo morala v roku, določenem v četrtem odstavku 64. člena ZUS-1, izdati nov upravni akt. Izrek o stroških postopka temelji na določbi tretjega odstavka 25. člena ZUS-1, po katerem je tožeča stranka upravičena do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku, v skladu z Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu. Ker je bila zadeva rešena na seji, tožnika pa v postopku nista imela pooblaščenca, ki je odvetnik (prvi odstavek 3. člena Pravilnika), se jima priznajo stroški v višini 80,00 EUR.