Jedro

Glede na dopolnjeno pokojninsko dobo je bila tožnici starostna pokojnina pravilno odmerjena v skladu z določbo 50. člena v zvezi s 409. členom ZPIZ-1 v višini 46,25 % od pokojninske osnove. Ta je bila izračunana na podlagi plač oziroma osnov zavarovanja iz obdobja od leta 1976 do leta 2014 v višini 377,52 EUR, pri čemer so bile plače oziroma osnove zavarovanja valorizirane ob upoštevanju, da je koledarsko leto pred letom uveljavitve pravice do pokojnine, leto 2014, tako izračunana pokojninska osnova je bila nato preračunana s faktorjem 0,732 v skladu z 8. odstavkom 394. člena ZPIZ-2 in znaša 276,34 EUR. Starostna pokojnina odmerjena v višini 46,25 % tako znaša 127,80 EUR.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Prvostopenjsko sodišče je zavrnilo tožbeni zahtevek na odpravo odločb tožene stranke št. ... z dne 20. 11. 2015 in št. ... z dne 5. 6. 2015 ter, da se toženi stranki naloži izdajo nove odločbe, v roku 30 dni od pravnomočnosti te sodbe, o višini starostne pokojnine, upoštevaje določbe ZPIZ-2, ki se nanašajo na pravice zavarovancev, zavarovanih za širši obseg pravic, v 8 dneh pod izvršbo (točka I izreka) in sklenilo, da tožnica sama krije svoje stroške postopka. Glede obsega zavarovanja za čas od 3. 12. 2008 do 13. 4. 2015 je ugotovilo, da je bila tožnica zavarovana za ožji obseg pravic in ker je bila od tega odvisna pretežnost zavarovanja in s tem tudi višina njene starostne pokojnine od 14. 4. 2015 dalje je bila odmera od dejanske osnove opravljena pravilno in tožnica nima pravice do odmere pokojnine od najnižje pokojninske osnove.

2. Zoper zavrnilno sodbo se pritožuje tožnica, njem pooblaščenec odvetnik je pooblastilo preklical. Tožnica v pritožbi navaja, da je sodišče kršilo Evropsko socialno listino, Ustavo Republike Slovenije (člene 2., 3., 3a, 8., 14., 15., 16., 20., 21., 22., 23., 24., 26., 27., 29., 35., 54., 125. in 127.), Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, Zakon o delovnih razmerjih, Zakon o splošnem upravnem postopku, 257. in 258. člen Kazenskega zakonika, Evropsko konvencijo o človekovih pravicah in njene protokole (6., 7., 13. in 17. člen) ter tudi ni upoštevalo sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice (primeri Flisar vs Slovenija; Kariž vs Slovenija; Mesesnel vs Slovenija; Milenović vs Slovenija; Mavrič vs Slovenija; Kastelic vs Slovenija; Furman vs Slovenija; Jež vs Slovenija). Navaja, da je sodba izdana v postopku, ki je v popolnem nasprotju z obvezujočimi pravnimi akti. Nadalje je pravni pouk zavajajoč in meni, da nima primernega roka in možnosti za pripravo obrambe, saj je bila sodba vročena njenemu takratnemu odvetniku niti nima sredstev za drage odvetnike. Gre za prava neveščo osebo, kar pa ji ne sme škoditi. Sama sodba je bila izdana v postopku, ki krši pravne norme in sodbe Evropskega sodišča, saj ji ni bil garantiran postopek za pravično, nepristransko in pošteno sojenje. Ni bilo javnega sojenja. Nadalje navaja, da se je v sodnem postopku obravnavala zadeva, ki ni bila sporna - gre za delo po pogodbi za nedoločen čas s polovičnim delovnim časom, ni pa se obravnavalo zadeve, ko je delavka odšla na dopust z dovoljenjem in soglasjem nje kot delodajalca ob vračilu na delo pa z nerazumnim izgovorom ni prišla delat niti izvršila postopkov, določenih s pogodbo in zakoni. S tem, ko ni prišla delat in se ni odzvala na njene urgence je sama prekinila delovno razmerje. V nadaljevanju navaja določila 14., 15., 19., 21., 22., 23., 24., 29., 33., 35., 125. in 127. člena Ustave Republike Slovenije ter člene Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnjih svoboščin in sicer 6., 7., 13. in 17. člen. Pritožba nadalje navaja, da je problem v tem, da se je s sodbo, ki deluje retroaktivno, bistveno spremenilo njeno socialno stanje ter je padla v velike težave in psihične depresije, povzročila se ji je velika materialna in nematerialna škoda.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je opravilo preizkus izpodbijane sodbe v obsegu pritožbenih navedb in kakor to določa drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami). Po opravljenem preizkusu pritožbeno sodišče ugotavlja, da je prvostopenjsko sodišče pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, na tako ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo, pri tem pa tudi ni prišlo do bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.

5. Prvostopenjsko sodišče je v skladu s 63. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004 in naslednji) presojalo pravilnost in zakonitost dokončne odločbe tožene stranke št. ... z dne 20. 11. 2015, s katero se je zavrnila pritožba tožnice zoper odločbo Območne enote A. št. ... z dne 5. 6. 2015 v zvezi s pravico do starostne pokojnine in se je v reviziji odločba potrdila. Z odločbo Območne enote A. z dne 5. 6. 2015 je bilo odločeno, da ima tožnica pravico do starostne pokojnine v znesku 199,99 EUR na mesec od 14. 4. 2015. 6. Pritožnica ne pove, v čem naj bi bile podane kršitve tako Ustave, Evropske socialne listine, kakor Evropske konvencije o človekovih pravicah in v čem naj bi bila izdana sodba v nasprotju z v pritožbi navedenimi sodbami Evropskega sodišča za človekove pravice. Tako v tem delu pritožbe sploh ni mogoče preizkusiti.

7. Ni mogoče slediti pritožbenim navedbam, da sodni postopek ni garantiral minimalnih pravnih standardov za pravično, nepristransko in pošteno sojenje. Iz sodnega spisa izhaja, da je tožnica vložila tožbo po pooblaščencu, ki je odvetnik in jo je ves čas pred sodiščem prve stopnje tudi zastopal. Njemu je bila tudi vročena sodba s pravilnim pravnim poukom, pooblaščenec je, kakor izhaja iz njegovega dopisa prvostopenjskemu sodišču z dne 21. 6. 2017, dobil s strani tožnice preklic pooblastila (dopis tožnice z dne 20. 6. 2017 pooblaščencu - istega dne je tožnica tudi sama vložila pritožbo).

8. Pritožbeno sodišče nadalje ugotavlja, da je prvostopenjsko sodišče postopek vodilo v skladu z določili ZDSS-1 in ZPP.

9. Med strankama v postopku ni bilo sporno, da je tožnica kot delovni invalid III. kategorije invalidnosti od 19. 10. 2006 dalje upravičenka iz 394. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 96/12 in nasl.), ki med drugim ureja varstvo pričakovanih pravic za delovne invalide in da izpolnjuje pogoje za uveljavitev pravice do starostne pokojnine v skladu z določbami Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1, Ur. l. RS, št. 106/99 s spremembami). Nadalje ni sporno, da je tožnica do dneva uveljavitve pravice do starostne pokojnine dopolnila 58 let starosti in pokojninsko dobo v trajanju 20 let 9 mesecev in 12 dni, od tega je bila 7 let in 14 dni zavarovana na podlagi delovnega razmerja, 8 let 3 mesece in 2 dni na podlagi prostovoljnega zavarovanja, preostala doba v trajanju 5 let 6 mesecev in 6 dni predstavlja dobo, ki jo je tožnica dopolnila kot prevzemnica kmečkega gospodarstva in dobo za čas skrbi za otroka v prvem letu starosti, ki se ne upošteva niti za ožji niti za širši obseg pravic. Tožnica je bila v času zavarovanja na podlagi delovnega razmerja zavarovana za širši obseg pravic, v času prostovoljnega zavarovanja od 12. 1. 2007 do 2. 12. 2008 je bila zavarovana za ožji obseg pravic.

10. Spor je, ali je bila tožnica v času prostovoljnega zavarovanja od 3. 12. 2008, ko je vložila novo prijavo v zavarovanje za širši obseg pravic do 13. 4. 2015 dejansko zavarovana za ožji ali za širši obseg pravic.

11. Pritožbeno sodišče v celoti sprejema ugotovitve prvostopenjskega sodišča, kakor jih to navede v točkah od 8 do 12 obrazložitve izpodbijane sodbe. Iz kopij potrdil o plačilu prispevkov za čas od novembra 2011 do maja 2015 izhaja, da je bila tožnica, glede na višino plačanih prispevkov za to obdobje, zavarovana za ožji obseg pravic. Navedeno izhaja iz višine plačanih prispevkov tožnice, kakor je navedeno tudi v potrdilu FURS-a z dne 17. 6. 2015. Tožnica je za leto 2008 plačala prispevke v skupni višini 561,91 EUR, za leto 2009, 2010 in 2011 v višini 694,68 EUR za posamezno leto, za leto 2012 v višini 570,25 EUR, za leto 2013 v višini 710,63 EUR, za leto 2014 793,89 EUR in za leto 2015 od januarja do maja prispevke v skupni višini 385,36 EUR. Navedena višina plačanih prispevkov kaže, da je tožnica plačevala prispevke za ožji obseg pravic in je bila tako pretežno zavarovana za ožji obseg pravic, saj je bila 8 let 3 mesece in 2 dni zavarovana za ožji obseg pravic in 7 let in 14 dni za širši obseg pravic.

12. Prvostopenjsko sodišče je tudi ustrezno pojasnilo, da je bil podatek o podlagi zavarovanja v matični evidenci za čas od 3. 12. 2008 do 31. 12. 2012 napačen, da se tožnica tudi ne more sklicevati na zmoto v višini plačanih prispevkov, saj so bili vsi predpisi, ki se na to nanašajo, preden so začeli veljati, objavljeni, ker velja tudi za razpredelnico z višinami prispevkov za vse oblike zavarovanja in za vsa sporna leta.

13. Upoštevajoč navedeno je bila tožnici starostna pokojnina pravilno odmerjena v višini 199,99 EUR na mesec od 14. 4. 2015 dalje. Glede na dopolnjeno pokojninsko dobo je bila tožnici starostna pokojnina pravilno odmerjena v skladu z določbo 50. člena v zvezi s 409. členom ZPIZ-1 v višini 46,25 % od pokojninske osnove. Ta je bila izračunana na podlagi plač oziroma osnov zavarovanja iz obdobja od leta 1976 do leta 2014 v višini 377,52 EUR, pri čemer so bile plače oziroma osnove zavarovanja valorizirane ob upoštevanju, da je koledarsko leto pred letom uveljavitve pravice do pokojnine, leto 2014, tako izračunana pokojninska osnova je bila nato preračunana s faktorjem 0,732 v skladu z 8. odstavkom 394. člena ZPIZ-2 in znaša 276,34 EUR. Starostna pokojnina odmerjena v višini 46,25 % tako znaša 127,80 EUR.

14. Na kaj se nanašajo pritožbene navedbe glede zaposlitve delavke za nedoločen čas s polovičnim delovnim časom, njen odhod na dopust itd., pritožbenemu sodišču ni jasno, niti ni v povezavi z obravnavano pritožbeno zadevo.

15. Ker je prvostopenjsko sodišče pravilno in popolno razčistilo dejansko stanje in nanj pravilno uporabilo materialno pravo, pri tem pa tudi ni prišlo do kršitve procesnih pravil, je pritožbeno sodišče v skladu s 353. členom ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, saj niso podani razlogi iz katerih se lahko sodba izpodbija niti razlogi, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti.