Jedro

Tožena stranka je obdobje služenja vojaškega roka upoštevala pri izračunu izpolnitve pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine. Gre za dodatno dobo, ki pa na samo odmero pokojnine nima nobenega vpliva. V zvezi z upoštevanjem nadomestil za čas začasne nezmožnosti za delo (bolniški stalež) ni bistven znesek nadomestila, ki ga je prejemal tožnik, temveč je odločilna osnova, od katere so bili plačani prispevki iz koledarskega leta pred začetkom prejemanja nadomestila, ki jih je tožena stranka pravilno upoštevala pri odmeri starostne pokojnine. Zato tožbeni zahtevek za odpravo odločb tožene stranke ni utemeljen, saj ni nobene podlage, da bi se starostna pokojnina odmerila v višjem znesku, kot je to pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, da se odpravi odločba tožene stranke št. ... z dne 19. 11. 2013 v zvezi z odločbo št. ... z dne 29. 8. 2013 ter da tožena stranka v 30 dneh od pravnomočnosti sodbe izda novo odločbo o odmeri starostne pokojnine, v kateri bo pri ugotovitvi pokojninske dobe upoštevala obdobje služenja vojaškega roka, pri ugotovitvi pokojninske osnove pa zneske nadomestil za bolniški stalež v 100 % višini glede na osnovo.

2. Zoper sodbo je pritožbo vložil tožnik. Navaja, da si je poškodoval hrbtenico pri dvigovanju bremena, poškodoval pa si je tudi ravnovesni živec in pa sluh zaradi dela brez zaščite v območju velikega hrupa. Vse poškodbe so nastale na delovnem mestu. V času bolniškega staleža ni prejel 100 % plače, kar bi mu sicer pripadalo. V času prekvalifikacije pa je prejemal samo 50 % od plače. Tako je bil ves čas finančno prikrajšan. Kot invalid III. kategorije invalidnosti ni dobil zaposlitve, zato se je odločil za samostojno obrt. Zaradi zdravstvenih težav je bil ponovno v bolniških staležih in sicer brez plačila. Vse to pa se mu pozna tudi pri pokojnini.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje razčistilo dejstva, bistvena za odločitev v zadevi ter na podlagi pravilne uporabe materialnega prava tudi pravilno razsodilo. Pri tem ni kršilo postopkovnih določb, na katere pritožbeno sodišče na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami) pazi po uradni dolžnosti.

5. Sodišče prve stopnje je presojalo drugostopenjsko odločbo tožene stranke št. ... z dne 19. 11. 2013, s katero je bila zavrnjena tožnikova pritožba vložena zoper prvostopenjsko odločbo št. ... z dne 29. 8. 2013. Z omenjeno odločbo je bilo odločeno, da ima tožnik pravico do starostne pokojnine v znesku 417,75 EUR na mesec od 26. 5. 2013 dalje.

6. Tožnik v pritožbi ne navaja ničesar takega, kar bi vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe. Sodišče prve stopnje je namreč preizkusilo, ali je bila odmera tožnikove pokojnine pravilna. Izračun je pokazal, da je tožena stranka pri odmeri pravilno upoštevala dopolnjeno pokojninsko dobo, kot tudi zneske plač oziroma nadomestil. 7. Tožniku je bila priznana pravica do starostne pokojnine po določbah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1, Ur. l. RS, št. 106/99 s spremembami) in sicer glede na določbo 394. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2, Ur. l. RS, št. 96/12 s spremembami), kjer je urejeno varstvo pričakovanih pravic za brezposelne, delovne invalide in prejemnike poklicne pokojnine. V predsodnem postopku je bilo ugotovljeno, da tožnik izpolnjuje pogoje po 36. členu v zvezi s 55. členom ZPIZ-1, zato mu je bila tudi priznana pravica do starostne pokojnine. V zadevi je sporna odmera pokojnine.

8. V postopku pred sodiščem prve stopnje je tožnik uveljavljal, da se mu pri odmeri pokojnine upošteva tudi čas služenja obveznega vojaškega roka. V prvem odstavku 193. člena ZPIZ-1 je določeno, da se za izpolnitev pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine, poleg pokojninske dobe upošteva tudi dejanski čas obveznega vojaškega roka, razen če to obdobje ni že všteto v pokojninsko dobo. Iz dokumentacije v spisu je razvidno, da je tožena stranka navedeno obdobje (1 leto, 5 mesecev in 2 dni) upoštevala pri izračunu izpolnitve pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine. Gre za dodatno dobo, ki pa na samo odmero pokojnine nima nobenega vpliva. Dodana doba namreč ne vpliva na odmero pokojnine, kot je to pritožbeno sodišče pojasnilo že v drugih zadevah(1).

9. V zvezi z upoštevanjem nadomestil za čas začasne nezmožnosti za delo (bolniški stalež) pa pritožbeno sodišče opozarja na drugi odstavek 41. člena ZPIZ-1, kjer je določeno, da zavarovancem, ki so prejemali nadomestilo plače za čas začasne zadržanosti z dela po predpisih o zdravstvenem zavarovanju in predpisih o delovnih razmerjih, po predpisih o starševskem dopustu, oziroma po predpisih o zavarovanju za primer brezposelnosti, o delovnih razmerjih za delavce, katerih delo ni več potrebno, ali nadomestilo za čas poklicne rehabilitacije iz prvega odstavka 89. člena tega zakona, se za čas prejemanja nadomestila, za izračun pokojninske osnove upošteva plača oziroma osnova, od katere so bili plačani prispevki iz koledarskega leta pred začetkom prejemanja nadomestila. Za odločitev tako ni bistven znesek nadomestila, ki ga je prejemal tožnik (v pritožbi navaja, da ni prejemal nadomestila, ki bi znašal 100 % plače oziroma, da je prejemal nadomestilo v višini 50 % od plače), temveč je odločilna osnova, od katere so bili plačani prispevki iz koledarskega leta pred začetkom prejemanja nadomestila. Tudi po stališču pritožbenega sodišča je drugostopenjski organ pri ugotavljanju pokojninske osnove pravilno upošteval podatke iz matične evidence. Nenazadnje tožnik glede posameznih zneskov niti ne navaja, da bi bili nepravilno izračunani. Opozarja zgolj na zdravstvene težave oziroma poškodbe, ki jih je utrpel pri delu, ki pa na odmero starostne pokojnine nimajo nobenega vpliva. Omenjeno je lahko odločilno pri odmeri invalidske pokojnine, ne pa pri odmeri starostne pokojnine.

10. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 353. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.

(1) Glej Psp 540/2015 z dne 10. 3. 2016 in Psp 481/2015 z dne 14. 1. 2016.