Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VSL sodba I Cp 2044/2010

ECLI:SI:VSLJ:2010:I.CP.2044.2010 Civilni oddelek

pridobitev lastninske pravice pravica uporabe gradnja na tujem svetu sklenitev pogodbe zakupna pogodba izstavitev zemljiškoknjižne listine nesklepčnost tožbe
Višje sodišče v Ljubljani
14. julij 2010

Povzetek

Sodišče je zavrnilo tožbeni zahtevek tožnice za ugotovitev lastninske pravice na spornih parcelah, na katerih je postavila cvetlični paviljon. Tožnica je trdila, da je pridobila pravico uporabe na podlagi gradbenega dovoljenja in zakupne pogodbe, vendar sodišče ni našlo pravne podlage za to. Prav tako je zavrnilo podrejen tožbeni zahtevek za sklenitev kupoprodajne pogodbe, ker je sodišče menilo, da ni bilo sklenitve pogodbe, saj ni bilo izpolnjenih vseh pravnih pogojev.
  • Pridobitev lastninske pravice na zemljiščih na podlagi gradbenega dovoljenja in zakupne pogodbe.Ali lahko tožnica pridobi lastninsko pravico na zemljiščih, na katerih je postavila cvetlični paviljon, na podlagi gradbenega in lokacijskega dovoljenja ter zakupne pogodbe?
  • Pravna narava sprejema ponudbe in sklenitev pogodbe.Ali je bila pogodba sklenjena, ko je tožnica sprejela ponudbo toženke, in kakšne so posledice pomanjkanja pisne oblike ponudbe?
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Dejstvo, da je tožnica na sporni parceli (družbena lastnina) zakonito (na podlagi gradbenega in lokacijskega dovoljenja) postavila cvetlični paviljon in da ji je bilo odmerjeno funkcionalno zemljišče, ne nudi podlage za pridobitev pravice uporabe in posledično lastninsko pravico na zemljiščih. Tožnica je ob postavitvi objekta imela sporne parcele v uporabi na podlagi zakupne pogodbe.

Ob trditvi, da je prišlo do sprejema ponudbe in je bila pogodba pod ponujenimi pogoji sklenjena, ni materialnopravne podlage za zahtevek na sklenitev pogodbe.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

: Sodišče prve stopnje je s sklepom dovolilo spremembo tožbe z dne 8.12.2009. S sodbo je zavrnilo tožbeni zahtevek tožnice, da je lastnica nepremičnin parc. št. 109/53 k.o. ... in parc. št. 109/86 k.o. ... (II. točka izreka sodbe). Zavrnilo je tudi podredno uveljavljan tožbeni zahtevek (III. točka izreka sodbe), s katerim je tožnica zahtevala, da tožena stranka z njo sklene kupoprodajno pogodbo z vsebino natančneje opredeljeno v III. točki izreka sodbe, sicer bo kupoprodajno pogodbo oziroma zemljiškoknjižno dovolilo nadomestila sodba. Hkrati je (IV. točka izreka sodbe) tožeči stranki naložilo, da je dolžna plačati toženi stranki njene pravdne stroške v znesku 1.399,03 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Zoper sodbo se je pritožila tožnica iz vseh pritožbenih razlogov 338. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 73/07; UPB 3; 45/08, 57/09 in 12/10; ZPP) in predlagala, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in sodbo sodišča prve stopnje razveljavi ter mu zadevo vrne v ponovno odločanje oziroma, da sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi, vse s stroškovno posledico. Sodišču prve stopnje očita, da je z zavrnitvijo primarnega tožbenega zahtevka nepravilno uporabilo materialno pravo, to je 12. člen Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (Ur. l. SFRJ, št. 6/80 s spremembami in dopolnitvami; ZTLR). Ob nespornih ugotovitvah, da je lastnica stavbe, ki jo je v skladu z ustreznimi dovoljenji zgradila na parc. št. 109/53 k.o. ..., parc. št. 109/86 k.o. ... pa je bila odmerjena kot funkcionalno zemljišče k objektu, bi pravilna uporaba materialnega prava narekovala ugotovitev, da je tožnica na podlagi zakona pridobila najprej pravico uporabe na zemljiščih, le-ta pa se je na podlagi Zakona o lastninjenju nepremičnin v družbeni lasti (Ur. l. Republike Slovenije št. 44/97 s spremembami; ZLNDL) transformirala v lastninsko pravico. Ker sta bili obe nepremičnini v prejšnjem sistemu družbena lastnina, objekt v lasti tožnice pa na spornem zemljišču še vedno stoji in je tožnica obe nepremičnini tudi ves čas nemoteno uporabljala, je pridobila pravico uporabe na zemljiščih. Napačna je tudi odločitev o zavrnitvi podrejenega tožbenega zahtevka na sklenitev kupoprodajne pogodbe. Sodišče prve stopnje je nepravilno interpretiralo pravni učinek, ki ga ima osnutek kupoprodajne pogodbe z dne 2.3.2007. Sodišče prve stopnje je spregledalo, da je bil pisen sprejem ponudbe opravljen še pred poslano kupoprodajno pogodbo in sicer, ko je na poziv toženke (dopis 7.2.2007), da naj, v kolikor se z ocenjeno vrednostjo strinja, v roku deset dni posreduje EMŠO in davčno številko, kar je tudi storila. Najkasneje takrat so bili znani in dogovorjeni vsi elementi pogodbe. Sodišče prve stopnje je tudi nepopolno ugotovilo dejansko stanje, saj ni upoštevalo, da je toženka tožničin akcept štela kot jasno izraženo voljo, saj ji je 2.3.2007 poslala v podpis kupoprodajno pogodbo. Pomanjkanje pisne oblike ponudbe na veljavnost sprejetja ponudbe ne vpliva. Ponudba toženko veže in je dolžna realizirati prodajno pogodbo in ji izstaviti zemljiškoknjižno dovolilo. Izraža nestrinjanje z razlogi sodišča prve stopnje, da toženka na osnutek pogodbe ni želela biti vezana. Poudarja, da komisija, ki se oblikuje po Uredbi o pridobivanju, razpolaganju in upravljanju s stvarnim premoženjem države in občin (Ur. l. RS, št. 12/2003; v nadaljevanju Uredba) ni organ neke tretje osebe in je le posvetovalni organ, Uredba pa njenega soglasja ali odobritve za veljavnost pravnega posla ne predpisuje. Zmotno je tudi stališče sodišča prve stopnje, da so bila med strankama le pogajanja, saj sta se obe stranki strinjali glede vseh bistvenih pogojev oziroma sestavin pogodbe. Napačen je tudi zaključek sodišča, da Uredba toženke ni zavezovala k neposredni prodaji, saj je bila po cenilcu ocenjena vrednost parc. št. 109/53 k.o. ... nižja (5.920,00 EUR) od vrednosti po kateri se lahko po Uredbi proda z neposredno pogodbo (8.345,85 EUR, prej 2.000.000,00 SIT). Postavila je tudi ustrezen zahtevek, saj je VI. odstavku podrejenega zahtevka zahtevala tudi izdajo zemljiškoknjižnega dovolila, ki pa je materialnopravno utemeljen na sklenjenem zavezovalnem pravnem poslu, to je kupoprodajni pogodbi in je bila tožba nedvomno sklepčna.

Toženka je na pritožbo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev.

Pritožba ni utemeljena.

O primarnem zahtevku (II. točka izreka sodbe): Sodišče prve stopnje je na podlagi ugotovitev: da je pravna prednica toženke v letu 1971 in nato v letu 1984 kot zakupodajalka tožnici kot zakupnici dala v zakup zemljišči s parc. št. 109/53 in 109/86 (prej 109/1), ki sta imeli takrat status družbene lastnine; da je tožnica sporni zemljišči, ki ju je imela v zakupu na pogodbeni osnovi, uporabljala, do vložitve tožbe, do 5.3.2008; da je tožnica na podlagi gradbenega dovoljenja, ki ga je izdala toženkina pravna prednica, na zemljišču parc. št. 109/53 postavila cvetlični paviljon, za katerega je v letu 1972 pridobila tudi uporabno dovoljenje; da je bilo zemljišče parc. št. 109/86 odmerjeno kot funkcionalno zemljišče objekta, ocenilo, da tožnica ni mogla pridobiti lastninske pravice z gradnjo na tujem zemljišču na podlagi 12. člena Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (Ur. l. SFRJ št. 6/80 s spremembami; ZTLR), kar je kot podlago za pridobitev lastninske pravice uveljavljala tožnica. Nosilni razlog za tako stališče sodišča prve stopnje je v tem, da tožnica ob uveljaviti ZLNDL ni imela pravice uporabe na spornih parcelah, saj je, po ugotovitvi sodišča prve stopnje (pritožnica je ne izpodbija), tožnica sporne parcele (tudi po postavitvi cvetličnega paviljona) uporabljala na podlagi zakupne pogodbe s toženko. Prepričljivim in jasnim razlogom sodišča prve stopnje se pritožbeno sodišče pridružuje in se v izogib ponavljanju nanje tudi sklicuje. Dejstvo, na katerega opozarja pritožnica, da je na parc. št. 109/1, sedaj 109/53 k.o. ... zakonito (pridobila je gradbeno in uporabno dovoljenje) postavila cvetlični paviljon in da je bila parc. št. 109/86 k.o. ... odmerjena kot funkcionalno zemljišče k objektu, ne nudi podlage za pridobitev pravice uporabe (kot stvarnopravne pravice) na družbeni lastnini na podlagi 12. člena ZTLR. Pravico uporabe je vse do uveljavitve ZLNDL imela pravna prednica toženke oziroma toženka. Za uspešno uveljavljanje lastninske pravice na spornih parcelah na podlagi ZLNDL bi tožnica morala dokazati, da je imela ob vzpostavitvi zasebno lastninskega sistema v družbeno lastninski sistem (25.7.1997) na spornih parcelah pravico uporabe. Kot je razvidno iz stališč sodne prakse (primerjaj II Ips 8/2008) v sistemu družbene lastnine ni bilo „inštituta gradnje na tujem svetu“ in je bilo zato treba upoštevati v času gradnje veljaven pravni režim stavbnih zemljišč. Tožnica ni niti trdila, še manj dokazala, da bi pravico uporabe pridobila na pogodbeni podlagi. Nasprotno, v tožbi (1. točka tožbe) in ob zaslišanju je navajala, da je bila še po postavitvi cvetličnega paviljona za sporna zemljišča bila ponovno sklenjena zakupna pogodba (pogodba 20.9.1984) in je sporne nepremičnine na njeni podlagi uporabljala in zanje tudi plačevala zakupnino.

V predmetni zadevi, ko lastnika zgradbe in zemljišč nista ista (tožnica je lastnica cvetličnega paviljona, toženka pa lastnica zemljišča, na katerem le-ta stoji in k njemu pripadajočega funkcionalnega zemljišča), bi lahko, kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, tožnica pod pogoji 271. člena Stvarnopravnega zakonika (Ur. l. RS, št. 87/2002 s spremembami; SPZ), ki je začel veljati 1.1.2003, (uvedel je stavbno pravico) uveljavljala stavbno pravico, ki pa je ne uveljavlja.

Odločitev sodišča prve stopnje, ki je primarni tožbeni zahtevek zavrnilo, je torej materialnopravno pravilna. Ker pritožbeno sodišče ni ugotovilo niti uveljavljanih niti po uradni dolžnosti upoštevnih pritožbenih razlogov (2. odstavek 350. člena ZPP), je v tem delu pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno ter potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

O podrednem tožbenem zahtevku (III. točka izreka sodbe): Sodišče prve stopnje je podredni tožbeni zahtevek s katerim tožnica zahteva sklenitev pogodbe (vsebina je razvidna iz III. točke izreka sodbe), sicer bo pogodbo oziroma zemljiškoknjižno dovolilo nadomestila sodba, zavrnilo na večih pravnih podlagah. Med drugim (obrazložitev na deveti strani sodbe) ga je zavrnilo zato, ker je štelo, da je pravno neustrezen, s čimer pritožbeno sodišče soglaša. Pritožnica, ki je v trditveni podlagi tožbe (sodišče je nanjo vezano – 2. člen ZPP), pri kateri vztraja v pritožbi, navajala, da je prišlo do sprejema ponudbe, s čimer je bila pogodba pod ponujenimi pogoji sklenjena, je s tožbenim zahtevkom (materialnopravno zmotno) zahtevala sklenitev kupoprodajne pogodbe. Po oceni pritožbenega sodišča gre za neodpravljivo nesklepčnost (nesklepčnosti ni mogoče odpraviti z dopolnitvijo posameznih navedb v istem tožbenem zahtevku, saj bi tožnica ob podani trditveni podlagi morala postaviti drugačen tožbeni zahtevek) in ima zavrnitev tožbenega zahtevka podlago v 4. odstavku 318. člena ZPP. Zavrnitev tožbenega zahtevka je zato že iz tega razloga pravilna. Zahtevek za izdajo zemljiškoknjižnega dovolila je sestavni del zahtevka na sklenitev pogodbe (s pripravljalno vlogo 7.12.2009 je prvotni zahtevek v tožbi tožnica opredelila kot podredni zahtevek). Ne gre za samostojen podredni zahtevek (VI. odstavka podrejenega zahtevka), ki naj ga nadomesti sodba, kot prikazuje v pritožbi. Tožnica ni niti v trditveni podlagi tožbe (2. točka tožbe) niti v pripravljalni vlogi 7.12.2009 (prvotni zahtevek iz tožbe je opredelila kot podreden) za zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižne listine ponudila trditvene podlage. Kot pravilno navaja toženka v odgovoru na pritožbo, je tožnica na izrecen poziv sodnice, da se opredeli glede obeh tožbenih zahtevkov (zapisnik z naroka 11.2.2010) izrecno izjavila, da podredno zahteva „sklenitev pogodbe z vsebino, ki je navedena v tožbi pod točko 3.“ Pritožbene drugačne trditve so zato protispisne.

Vsebinsko odločanje o podrednem zahtevku ni potrebno in je odveč pritožbeno razpravljanje o pravilnosti zavrnitve tega zahtevka na drugih pravnih podlagah (obrazložitev sodišča prve stopnje na sedmi in osmi strani sodbe). Pritožbeno sodišče se do drugih pritožbenih trditev (da je sodišče nepravilno odločilo, da ni bila dana zavezujoča ponudba tožene stranke; da sporni osnutek kupoprodajne pogodbe ni bil dan le v fazi pogajanj; da je zmotno stališče sodišča prve stopnje, da ponudba ni bila sprejeta; …) ne bo opredeljevalo (1. odstavek 360. člena ZPP). Le v odgovor pritožnici (če bi se štelo, da je toženka dala ponudbo) pritožbeno sodišče pojasnjuje, da je toženka jasno izrazila svojo voljo, da je sklenitev pogodbe odvisna od soglasja Komisije. Že v dopisu z dne 7.2.2007 (tožnica ga šteje kot ponudbo), ne le v spremnem dopisu z dne 2.3.2007 k poslanemu osnutku kupoprodajne (sodišče prve stopnje, če bi se štelo, da je bila ponudba dana, šteje sporni osnutek kupoprodajne pogodbe kot ponudbo), je nedvoumno navedeno (priloga spisa A 5), da bo v primeru, da se tožnica z ocenjeno vrednostjo strinja, pripravljen osnutek pogodbe, ki ga bo obravnavala pristojna Komisija.

Ker uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani in ker pritožbeno sodišče tudi ni ugotovilo razlogov na katere mora paziti po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP), je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno ter tudi v tem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

Tožnica s pritožbo ni uspela in ni upravičena do pritožbenih stroškov (1. odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 154. člena ZPP). Toženka pritožbenih stroškov za odgovor na pritožbo ni priglasila. Odločitev o zavrnitvi pritožbenih stroškov tožnice je vsebovana v odločitvi o zavrnitvi pritožbe.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia