Jedro

Obširno navajanje okoliščin, ki naj bi kazale na obdolženčevo ukvarjanje s tem, da je tujce, ki nimajo dovoljenja za vstop v Republiko Slovenijo in za bivanje v njej, nezakonito spravljal na ozemlje ali po njem prevažal ali jim pomagal pri skrivanju, pomeni le nepotrebno obremenjevanje opisa kaznivega dejanja. Te okoliščine so namreč predmet dokazovanja in njihova navedba sodi v obrazložitev obtožnega akta.

Izrek

Pritožbi državne tožilke se ugodi in se izpodbijani sklep v izreku pod točko B glede obdolženega I.B. razveljavi in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Obrazložitev

Okrožno sodišče v Ljubljani je z izpodbijanim sklepom ob reševanju ugovora zagovornikov obdolženega I.B. zoper obtožbo, ki mu očita storitev kaznivega dejanja prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države po III. in V. odstavku 311. člena KZ, sklenilo, da se obtožba v tem delu ne dopusti in da se kazenski postopek zoper obdolženega I.B. iz razloga po 1. tč. I. odstavka 277. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) ustavi.

Zoper sklep se je pritožila okrožna državna tožilka zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja in kršitve kazenskega zakona, s predlogom, da višje sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da obtožbo zoper obdolženega I.B. dopusti.

V skladu z določilom II. odstavka 377. člena ZKP je bil spis posredovan Vrhovnemu državnemu tožilstvu RS, ki ga je vrnilo brez predloga.

Pritožba je utemeljena.

Iz razlogov izpodbijanega sklepa izhaja, da je sodišče prve stopnje, ko je odločalo o ugovoru zagovornikov obdolženega I.B. zoper obtožnico, ocenilo, da opis kaznivega dejanja ni ustrezno konkretiziran in da iz njega ne izhajajo zakonski znaki očitanega kaznivega dejanja. Iz spisovnih podatkov tako izhaja, da se obdolženi I.B. očita storitev enega tovrstnega kaznivega dejanja, iz česar ni moč utemeljeno sklepati na njegovo tozadevno ukvarjanje, katerega tudi s kakšnimi drugimi okoliščinami obtožba ne izkaže, niti ne zatrjuje.

Takšno razlogovanje sodišča prve stopnje po zaključku pritožbenega sodišča ni pravilno. Pritožnica namreč utemeljeno opozarja, da so v opisu dejanja v zadostni meri konkretizirani vsi zakonski znaki očitanega kaznivega dejanja prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države po III. in V. odstavku 311. člena KZ. Res je sicer, da se v konkretnem opisu kaznivega dejanja obdolženemu I.B. očita storitev le enega tovrstnega kaznivega dejanja in sicer, da je skupaj s soobdolženci sodeloval pri organiziranju ilegalnega prevoza dveh tujih državljanov iz Republike Hrvaške v Republiko Slovenijo z namenom, da jih ilegalno odpeljejo v Italijo, vendar je potrebno obtožnico presojati v celoti, torej tudi njen abstraktni del - zakonski tekst obravnavanega kaznivega dejanja. Ob navedenih konkretiziranih znakih kaznivega dejanja po oceni pritožbenega sodišča povsem zadošča navedba iz zakonskega teksta, da se je obdolženi kot član hudodelske združbe ukvarjal s tem, da je tujce, ki nimajo dovoljenja za vstop v Republiko Slovenijo in za bivanje v njej, nezakonito spravljal na ozemlje ali po njej prevažal ali jim pomagal pri skrivanju in bi obširno navajanje okoliščin, ki naj bi kazale na obdolženčevo ukvarjanje z navedeno protipravno dejavnostjo, pomenilo le nepotrebno obremenjevanje opisa kaznivega dejanja. Navedene okoliščine so predmet dokazovanja in njihova navedba sodi v obrazložitev obtožnega akta. Glede na navedeno so po oceni pritožbenega sodišča v obravnavanem primeru v zadostni meri konkretizirani zakonski znaki očitanega kaznivega dejanja. Ker pa se sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu ni opredelilo do ugovornih navedb, s katerimi obdolženčevi zagovorniki izpodbijajo utemeljenost suma, je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep v predmetnem delu razveljavilo in zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.