Jedro

Neverodostojno potrdilo o poreklu blaga je novo dejstvo in kot tako predstavlja obnovitveni razlog iz 1. točke 260. člena ZUP.

Izrek

I. Revizija se zavrne.

II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS (Ur. l. RS, št. 50/97 in 70/2000) v 1. točki izreka zavrnilo tožbo tožeče stranke zoper odločbo tožene stranke z dne 30. 9. 2005, s katero je ta v IV. točki izreka zavrnila njene pritožbe zoper sklepe Carinskega urada Ljubljana, v 2. točki izreka pa zavrnilo zahtevek tožeče stranke za povrnitev stroškov postopka. Z navedenimi sklepi je prvostopenjski carinski organ po uradni dolžnosti zoper deklaranta (družba A. d.d.) uvedel obnovo postopka uvoznega carinjenja po carinskih deklaracijah (ECL) Carinske izpostave Aerodrom Brnik in Carinske izpostave Terminal Cona, zaradi razlogov iz 1. točke 260. člena Zakona o splošnem upravnem postopku – ZUP (Ur. l. RS, št. 80/99 in 70/2000).

2. Sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijane sodbe pritrjuje odločitvi in razlogom tožene stranke ter navaja, da je bilo ob naknadnem preverjanju verodostojnosti potrdil o poreklu blaga EUR.1 ugotovljeno, da predmetno blago ni blago s poreklom v smislu Evropskega sporazuma o pridružitvi med Republiko Slovenijo na eni strani in Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami, ki delujejo v okviru Evropske unije, na drugi strani (v nadaljevanju: ESP), ki je bil ratificiran z Zakonom o ratifikaciji ESP s sklepno listino ter protokoloma, s katerima se spreminja ESP – MESP (Ur. l. RS, št. 44/97), saj potrdila o poreklu EUR.1 niso verodostojna. Ta ugotovitev izhaja iz naknadnih preverjanj francoske carinske administracije, ki so zabeležena v dopisu in v izvirniku potrdil o poreklu blaga EUR.1 (polje 14 – rezultat kontrole), kar predstavlja novo dejstvo oziroma nov dokaz, pri čemer ne gre za vprašanje ali okoliščina, ki se upošteva kot razlog za obnovo postopka, v resnici obstaja, temveč za presojo njene kvalificiranosti, torej, ali bi navedena okoliščina, če bi bila znana ter uporabljena v prejšnjem postopku, lahko pripeljala do drugačne odločbe o stvari. Dodaja še, da so bili sklepi o uvedbi obnove izdani znotraj enomesečnega roka iz 1. točke prvega odstavka 263. člena ZUP.

3. Tožeča stranka vlaga revizijo (prej pritožbo) zaradi bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu, zmotne uporabe materialnega prava in zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Predlaga, da Vrhovno sodišče pritožbi ugodi in sodbo sodišča prve stopnje spremeni tako, da tožbi tožeče stranke ugodi, oziroma podredno: sodbo sodišča prve stopnje razveljavi in zadevo vrne v novo sojenje. Navaja, da naknadna preverjanja francoske administracije niso v ničemer spremenila vsebine izvirnika potrdil o poreklu blaga EUR.1, saj iz njih jasno in nedvoumno izhaja, da ne izpolnjujejo zahtevanih pogojev verodostojnosti in točnosti, to dejstvo pa je obstajalo že ob samem preverjanju, zato ne more biti razlog za obnovo postopka. Prav tako je bil pri izdaji sklepov o obnovi prekoračen enomesečni rok, saj je pomembno, kdaj je za novo dejstvo izvedel Generalni carinski urad in ne šele Carinski urad Ljubljana, saj gre za posamezne dele oziroma pristojne osebe v okviru Carinske uprave, ki je pravni subjekt. Priglaša tudi stroške postopka.

4. Tožena stranka na revizijo ni odgovorila.

5. Revizija ni utemeljena.

6. S 1. 1. 2007 je začel veljati ZUS-1, ki je v prvem odstavku 107. člena določil, da Vrhovno sodišče RS v vseh že vloženih zadevah odloča po ZUS-1, v drugem odstavku 107. člena pa, da se zadeve, v katerih je bila vložena pritožba pred uveljavitvijo ZUS-1, obravnavajo kot pritožbe po ZUS-1, če izpolnjujejo pogoje za pritožbo po določbah ZUS-1, v primerih, ko je pravnomočnost sodbe po zakonu pogoj za izvršitev upravnega akta, ter v primerih, ko je pritožba izrecno dovoljena na podlagi posebnega zakona. V drugih primerih se vložene pritožbe, ki jih je vložila upravičena oseba in so pravočasne in dovoljene po določbah ZUS, obravnavajo kot pravočasne in dovoljene revizije, prvostopenjske sodbe pa postanejo pravnomočne. Glede na to določbo, se v obravnavanem primeru vložena pritožba obravnava kot pravočasna in dovoljena revizija po ZUS-1, prvostopenjska sodba pa je postala pravnomočna dne 1. 1. 2007. 7. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje (83. člen ZUS-1). Po določilu prvega odstavka 85. člena ZUS-1 se lahko revizija vloži le zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka v upravnem sporu iz drugega in tretjega odstavka 75. člena ZUS-1 za razliko od postopka s pritožbo, kjer se glede na 2. točko prvega odstavka 75. člena ZUS-1 preizkuša tudi pravilnost presoje postopka izdaje upravnega akta.

Revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek 85.člena ZUS-1). Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi le v delu, ki se z revizijo izpodbija, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, po uradni dolžnosti pa pazi le na pravilno uporabo materialnega prava (86. člen ZUS-1). V tem obsegu poteka tudi preizkus izpodbijane sodbe.

8. Revizijsko sodišče pritrjuje stališču sodišča prve stopnje in obeh upravnih organov, da je v obravnavani zadevi podan obnovitveni razlog iz 1. točke 260. člena ZUP, po kateri se postopek, ki je končan z odločbo, zoper katero v upravnem postopku ni rednega pravnega sredstva (odločba, dokončna v upravnem postopku) obnovi, če se zve za nova dejstva ali se najde ali pridobi možnost uporabiti nove dokaze, ki bi mogli sami zase ali v zvezi z že izvedenimi in uporabljenimi dokazi pripeljati do drugačne odločbe, če bi bila ta dejstva oziroma dokazi navedeni ali uporabljeni v prejšnjem postopku.

9. Iz podatkov v spisu izhaja, da je bilo v obravnavani zadevi ob naknadnem preverjanju verodostojnosti potrdil o poreklu blaga EUR.1, na podlagi katerih je bila v postopku carinjenja uveljavljena preferencialna obravnava carinskega blaga ter posledično ugodnejši obračun carinskega dolga, ugotovljeno, da naj bi bila potrdila o poreklu blaga ponarejena. Na hrbtni strani obravnavanih potrdil o poreklu blaga je v polju 14, ki je predvideno za vnos podatkov o rezultatu preverjanja, francoski carinski delavec označil stavek, da to potrdilo ne izpolnjuje zahtevanih pogojev o verodostojnosti in točnosti v smislu Protokola 4 ESP ter navedeno potrdil s podpisom in žigom francoskega carinskega urada. To so nove ugotovitve oziroma nova dejstva, za katera je slovenski carinski organ prve stopnje izvedel šele po sprostitvi blaga v prost promet in ki bi lahko privedle do drugačne preferencialne obravnave blaga in posledično tudi do drugačnega obračuna carinskega dolga, če bi bile uporabljene ob sprostitvi blaga v prost promet. Ne gre torej zgolj za nov dokaz o (starem) dejstvu, ki je že bilo predmet obravnave v carinskem postopku. Tudi po presoji revizijskega sodišča je verjetno izkazano, da gre pri ugotovitvah v zvezi s spornim potrdilom za nov dokaz, ki izkazuje novo dejstvo, in s tem za okoliščino, ki bi lahko (sama zase ali v zvezi z drugimi, že ugotovljenimi okoliščinami) pripeljala do drugačne odločbe. Kot taka pa predstavlja obnovitveni razlog iz 1. točke 260. člena ZUP. Revizijsko sodišče se tudi strinja s sodiščem prve stopnje, da je pri presoji obnovitvenega razloga po 1. točki 260. člena ZUP bistveno vprašanje, ali bi navedena okoliščina, če bi bila znana ter uporabljena v prejšnjem postopku, sploh lahko pripeljala do drugačne odločbe o stvari, torej presojo njene kvalificiranosti, in ne za vprašanje, ali okoliščina, ki se upošteva kot razlog za obnovo postopka, v resnici obstaja.

10. Po presoji revizijskega sodišča je sodišče prve stopnje pravilno potrdilo tudi odločitev tožene stranke o pravočasnosti uvedbe obnove postopka po uradni dolžnosti. Po določbi drugega odstavka 263. člena ZUP je na enomesečni rok, v katerem lahko stranka predlaga uvedbo obnove postopka, vezan tudi organ, če začne obnovo po uradni dolžnosti. Omenjeni subjektivni (prekluzivni) rok teče v primeru iz 1. točke 260. člena ZUP od dneva, ko je stranka oziroma organ mogel navesti nova dejstva oziroma uporabiti nove dokaze. Z organom je mišljen organ, ki je izdal odločbo, na katero se nanaša obnovitveni razlog, kajti le ta je pristojen odločati o obnovi postopka. Zato navedeni rok teče od dneva, ko je za odločanje o uvedbi obnove pristojen organ zvedel za nova dejstva oziroma jih je mogel navesti. Z organom v obravnavani zadevi ne more biti mišljena Carinska uprava Republike Slovenije kot organ v sestavi ministrstva, pristojnega za finance (2. člen Zako na o carinski sl užbi – ZCS-1; Ur. l. RS, št. 56/99, 52/2002 in 101/2002), saj ni mogoče govoriti o njegovi (organizacijski) enotnosti, kot je to pravilno pojasnila že tožena stranka. Z organom je torej lahko mišljen le carinski urad, ki odloča v upravnih zadevah iz pristojnosti službe v upravnem postopku na prvi stopnji (12. točka 12. člena ZCS-1), v obravnavanem primeru Carinski urad Ljubljana, kjer je bilo opravljeno carinjenje po navedenih ECL. Ker je krajevno in stvarno pristojni Carinski urad Ljubljana prejel rezultate preverjanja (da po spornih ECL ne gre za blago s poreklom v smislu ESP) dne 30. 8. 2002 in dne 18. 9. 2002, so bili dne 20. 9. 2002 in dne 4. 10. 2002 izdani sklepi, s katerimi so bile uvedene obnove postopka carinjenja po spornih ECL v obsegu preferencialne obravnave blaga in posledično obračuna carinskega dolga, pravočasni. Identično stališče je Vrhovno sodišče RS zavzelo tudi v številnih zadevah: na primer X Ips 899/2006, X Ips 900/2006. 11. Glede na navedeno je revizijsko sodišče na podlagi 92. člena ZUS-1 zavrnilo revizijo kot neutemeljeno.

12. Odločitev o revizijskih stroških temelji na prvem odstavku 165. člena in prvem odstavku 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1.