Jedro

Ker je objekt zgrajen neposredno na posestni meji, pogoj glede odmika iz 35. člena PUP ni izpolnjen.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS) zavrnilo tožbo tožnikov zoper odločbo tožene stranke z dne 14.10.2002. Z navedeno odločbo je tožena stranka zavrnila pritožbo tožnikov zoper odločbo Upravne enote Murska Sobota z dne 11.9.2001, s katero je bila zavrnjena njihova zahteva za izdajo lokacijskega dovoljenja za gradnjo pritličnega prizidka k zahodni fasadi obstoječega salona avtomobilov za namene razširitve salona - legalizacijo obstoječega objekta na zemljišču parc. št. 68. V obravnavanem primeru se predmetni objekt nahaja na območju urejanja PUP/C-13, za katerega velja Odlok o sprejetju prostorskih ureditvenih pogojev za mesto Murska Sobota in okolica. Po določbi 35. člena navedenega odloka je predviden odmik objektov od sosednjih parcel, in sicer tolikšen, da objekti ne ovirajo soseda ter da omogočajo normalno vzdrževanje objekta. V tem primeru pa je sporni objekt zgrajen na parcelni meji, tako da ni zadoščeno zahtevanemu odmiku objekta od parcelne meje.

Sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi navaja, da je bilo v postopku nesporno ugotovljeno, da objekt, ki ga tožniki žele legalizirati leži na parcelni meji, kar pa ni v skladu s pogoji iz 35. člena PUP. Zavrača tožbeni ugovor, da je meja med parcelama št. 68 in 64 k.o... sporna. V upravnem sporu sodišče presoja zakonitost odločbe glede na dejansko stanje, kot je bilo ugotovljeno ob izdaji odločbe organa prve stopnje. Prvostopna odločba je bila izdana dne 11.9.2001, predlog za določitev meje pa so tožniki vložili pri sodišču dne 29.1.2002, torej po izdaji prvostopne odločbe. V času odločanja prvostopnega organa torej meja ni bila sporna, kar izhaja tudi iz izjave podjetja A., d. o. o., ki je pripravilo lokacijsko dokumentacijo. Iz navedene izjave je razvidno, da kopija katastrskega načrta ustreza dejanskemu stanju ter da je potrjena od pristojne geodetske uprave. Po katastrskem načrtu, ki je sestavni del lokacijske dokumentacije, pa je sporni objekt postavljen na meji med parc. št. 68, ki je v lasti tožnikov in parc.št. 64, ki je v lasti S. in D.S. Tožniki v pritožbi uveljavljajo pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava in nepopolno ter zmotno ugotovljenega dejanskega stanja. Z družino S. so neposredni sosedje in so dali tudi ustna dovoljenja za izgradnjo avto salona. Ves čas gradnje so spremljali navedeno gradnjo, z njo soglašali in niso imeli nobenih pomislekov glede same gradnje. Gradnja objekta ne presega normalne višine in tudi z ničemer ne ogroža stanovanjske hiše družine S. Trditev, da se v postavljeni stavbi opravlja kleparska dejavnost ni resnična. Dejavnost sosedov ne more motiti, saj gre za mirno dejavnost. Potreben bi bil ogled v naravi, preverjanje njihove dejavnosti in pa seveda vse druge ugotovitve, zakaj S. niso takoj preprečili gradnje ali zahtevali odstranitve, ampak so to storili šele čez čas, ko so sami zaostrili odnose z njimi.

Stranka z interesom S. in D.S. v odgovoru na pritožbo navajata, da je odločitev sodišča prve stopnje pravilna in zakonita, pritožba pa neutemeljena. Navajata tudi, da je meja med parcelama sedaj že pravnomočno ugotovljena s sodbo Okrajnega sodišča v Murski Soboti. Iz po sodišču ugotovljene meje pa izhaja, da je avto salon tožnikov zgrajen na parcelni meji.

Pritožba ni utemeljena.

Tudi po presoji pritožbenega sodišča je bilo v obravnavanem primeru v postopku pravilno ugotovljeno, da glede na določbe 35. člena PUP ni pogojev za legalizacijo predmetnega prizidka. Po 35. členu PUP morajo biti odmiki objektov in naprav od sosednjih parcelnih mej takšni, da ne ovirajo soseda in da omogočajo vzdrževanje, razen v primerih vrstne zazidave, kjer je mogoča gradnja novih objektov tudi na meji. Iz upravnih spisov ne izhaja, da bi šlo v tem primeru za vrstno gradnjo. Iz grafičnega prikaza predmetnega posega, kakor tudi iz predložene kopije katastrskega načrta je nedvomno razvidno, da gre za gradnjo prizidka, ki je zgrajen na posestni meji zemljišča parc. št. 68 k.o... Ker je prizidek zgrajen na posestni meji, pogoj glede odmika iz 35. člena PUP ni izpolnjen.

Prvostopno sodišče je pravilno ugotovilo, da meja med parc. št. 8, ki je v lasti tožnikov, in parc. št. 64, ki je v solasti S. in D.S., v času odločanja upravnega organa prve stopnje ni bila sporna. Drži namreč ugotovitev prvostopnega sodišča, da so tožniki vložili predlog za določitev meje naknadno 29.1.2002, odločba upravnega organa prve stopnje pa je bila izdana 11.9.2001. Vrhovno sodišče se strinja s sodiščem prve stopnje, da naknadno sprožen nepravdni postopek za določitev meje ne predstavlja ovire za odločanje v predmetnem upravnem postopku, saj ne gre za predhodno vprašanje v smislu 147. člena ZUP.

Pritožbeni ugovor, da se v objektu opravlja mirna dejavnost in ne kleparska dejavnost, ne vpliva na drugačno odločitev Vrhovnega sodišča. Kot je pravilno ugotovilo že sodišče prve stopnje je neupošteven tudi ugovor, da bi moral biti opravljen ogled na kraju samem. Iz lokacijske dokumentacije, ki so jo v postopku predložili tožniki sami, je razvidno, da predmetni prizidek leži na parcelni meji, zato tudi ogled na kraju samem ne bi mogel vplivati na drugačno odločitev sodišča, saj je v zadevi bistveno, ali so lokacijski pogoji v skladu s pogoji, določenimi v PUP.

Glede na navedeno je Vrhovno sodišče RS pritožbo tožnikov kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi 73. člena ZUS.