Jedro

Pri presoji, ali so pogoji za oprostitev izpolnjeni, se upošteva celotni materialni položaj stranke: tako njeni dohodki kot premoženje v njeni lasti. Sodišče je pri svoji odločitvi upoštevalo, da je tožnica solastnica več nepremičnin z deležem do 3/10. Prvo sodišče je ocenilo njihovo vrednost po podatkih GURS, kar je povsem ustrezna metoda. Pritožbena zatrjevanja, da je vrednost premoženja določena po samovoljni oceni, ki ni realna, ne morejo imeti želene teže, saj se ni moč opreti zgolj na golo negiranje ugotovitev prvega sodišča, brez ustrezne argumentacije.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožničin predlog za oprostitev plačila sodne takse za postopek s pritožbo.

2. Zoper takšno odločitev vlaga pritožbo tožnica, ki uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP). Poudarja, da odmerjene sodne takse v višini 1.449,00 EUR ne more plačati, ne da bi ogrozila svoje preživetje in preživetje svojih otrok. S solastnim premoženjem, ki ga ji je sodišče določilo le v deležu 3/10, ne more prosto upravljati in razpolagati, kar bi sodišču moralo biti znano. V pravdnem postopku je zatrjevala nedopustno ravnanje in razpolaganje toženca z vsemi stanovanji in opremo v teh stanovanjih, zato je tudi uveljavljala plačilo uporabnine, kar pa je sodišče v celoti zavrnilo. Splošno znano je, da tožnica s stanovanjem v deležu 3/10 ne more samostojno in prosto razpolagati brez soglasja drugega solastnika. Toženec je solastniški delež na stanovanjih obremenil s hipoteko. Tožnica iz naslova pokojnine prejema na račun le ... EUR, ker se ji od pokojnine takoj odtegne prispevek za prostovoljno zdravstveno zavarovanje, kar je splošno znano dejstvo. ... Tudi vrednost domnevnega premoženja v deležu 3/10 je določena po samovoljni oceni, ki ni realna. Sin in hči dohodke porabita predvsem za svoje potrebe, zlasti šolanje. Dohodek tožnice tako ne dosega niti dvakratnika minimalne plače. Od dohodkov je treba odšteti plačilo nujnih stroškov za vzdrževanje, prehrano, za kaj več pa ji niti ne ostane. Sodišče bi moralo ob skrbni presoji vseh okoliščin in realnih mesečnih dohodkov predlogu ugoditi in jo oprostiti sodne takse v celoti ali pa vsaj delno ter ji omogočiti plačilo sodne takse za pritožbo na obroke. Tožnica predlaga, da pritožbeno sodišče njeni pritožbi ugodi in jo v celoti oprosti plačila sodne takse oz. ji omogoči obročno plačilo. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Izpodbijani sklep zavzema stališče, da niso podani pogoji za oprostitev plačila sodnih taks, predvideni v 11. členu Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju: ZST-1), ter da tožnica v času odločanja o oprostitvi plačila sodne takse za pritožbo ne izpolnjuje materialnih pogojev za prejemanje brezplačne pravne pomoči po Zakonu o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju: ZBPP). Nosilni razlog sklepa je, da tožnica presega premoženjski cenzus, določen v 27. členu Zakona o socialnovarstvenih prejemkih. V skladu z 11. členom ZST-1, upoštevajoč novelo ZST-1C, sodišče v celoti ali deloma oprosti stranko plačila taks, če bi bila s tem plačilom občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja ali se preživljajo osebe, ki se za namen ugotavljanja materialnega položaja pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev poleg vlagatelja upoštevajo po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev (družinski člani). Do celotne oprostitve plačila taks je upravičena stranka, ki izpolnjuje materialne pogoje za prejemanje redne brezplačne pravne pomoči po ZBPP.

5. Odločitev sodišča prve stopnje, da niso izpolnjeni pogoji za oprostitev plačila sodne takse, je tudi po presoji pritožbenega sodišča pravilna. Sodišče prve stopnje je zanjo navedlo obširne in utemeljene ter zakonite razloge, s katerimi se pritožbeno sodišče v celoti strinja in jim pritrjuje. Pri presoji, ali so pogoji za oprostitev izpolnjeni, se upošteva celotni materialni položaj stranke: tako njeni dohodki kot premoženje v njeni lasti. Sodišče je pri svoji odločitvi upoštevalo, da je tožnica solastnica več nepremičnin z deležem do 3/10. Prvo sodišče je ocenilo njihovo vrednost po podatkih GURS, kar je povsem ustrezna metoda. Pritožbena zatrjevanja, da je vrednost premoženja določena po samovoljni oceni, ki ni realna, ne morejo imeti želene teže, saj se ni moč opreti zgolj na golo negiranje ugotovitev prvega sodišča, brez ustrezne argumentacije. Tudi zatrjevanja, da s premoženjem ne more razpolagati, je tožnica podala šele v pritožbi, kar pritožbeno sodišče – skladno z določbo 337. člena ZPP – ne more upoštevati. Ni res, da naj bi bilo to dejstvo splošno znano. Tožnica bi morala tovrstna zatrjevanja podati že v samem predlogu, s katerim je uveljavljala oprostitev plačila sodnih taks. Zato je pravilna ugotovitev prvega sodišča, da tožnica ni zatrjevala okoliščin, na podlagi katerih bi bil mogoč sklep, da je pri razpolaganju s svojim nepremičnim premoženjem omejena.

6. Očitki v zvezi z ugotovitvijo tožničinih dohodkov in dohodkov njenih družinskih članov so prav tako neutemeljeni. Da se tožnici od pokojnine takoj odtegne prispevek za prostovoljno zdravstveno zavarovanje, nikakor ne predstavlja splošno znanega dejstva, kot prikazuje pritožba. Za prilive na račun tožničine hčere je sodišče imelo podlago v predloženem izpisu prometa na list. št. 184. Tudi zatrjevanja, da sin in hči svoje dohodke porabita za svoje potrebe, še ne pomenijo, da se teh dohodkov pri ugotavljanju premoženjskega stanja družine ne upošteva. Sodišče prve stopnje je v 4. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa ustrezno povzelo dohodke tožničine družine, ki presegajo višino dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene prejemke. Prav tako je ugotovilo, da vrednost tožničinega premoženja presega višino mejnega zneska 14.042,88 EUR, kar pomeni, da pritožnica tudi ni upravičena do brezplačne pravne pomoči, pri čemer se slednji kriterij pogosto uporablja tudi v postopku odločanja o predlogih za taksno oprostitev.

7. Pri oprostitvi sodnih taks je potreben restriktiven pristop, saj gre za izjemo od pravila, da se v postopkih pred sodišči plačujejo takse v skladu z ZTS-1, izjeme pa je treba razlagati ozko, zato je pravilna odločitev prvega sodišča, ki je tožničin predlog za oprostitev plačila sodne takse za pritožbeni postopek zavrnilo.

8. Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni in niso podani razlogi, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, je bilo treba pritožbo kot neutemeljeno zavrniti in potrditi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).