Jedro

Obdolžencema se ne očita storitev kaznivih dejanj na območju sodišča, kjer naj bi prišlo le do dogovora za njihovo storitev.

Kazenski postopek praviloma prične teči z izdajo sklepa o preiskavi, oprava posameznih preiskovalnih dejanj v skrajšanem postopku pred okrajnim sodiščem pa takšnega vpliva na začetek teka kazenskega postopka nima in prične postopek teči šele z odreditvijo vročitve obtožnega predloga obdolžencu.

Ker pred nobenim od stvarno in krajevno pristojnih sodišč kazenski postopek še ni bil začet niti ni bila predlagana njegova uvedba, pristojnega sodišča ni mogoče določiti ob uporabi tretjega odstavka 26. člena ZKP.

V skladu z drugim odstavkom 38. člena ZKP lahko sodišče, ko odloča o sporu o pristojnosti, hkrati po uradni dolžnosti odloči o prenosu krajevne pristojnosti, če so izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 35. člena ZKP.

Izrek

Za odločanje v zadevi se določi Okrajno sodišče v Mariboru.

Obrazložitev

A. 1. Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani je pred Okrajnim sodiščem v Trbovljah vložilo obtožni predlog zoper obdolžena A. A. zaradi dveh kaznivih dejanj goljufije po prvem odstavku 211. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) in B. B. zaradi pomoči pri storitvi dveh kaznivih dejanj goljufije po prvem odstavku 211. člena v zvezi s prvim odstavkom 38. člena KZ-1. 2. Okrajno sodišče v Trbovljah se je s sklepom I K 952/2021 z dne 20. 9. 2022 izreklo za krajevno nepristojno za odločanje v obravnavani kazenski zadevi ter je zadevo kot krajevno pristojnemu odstopilo Okrajnemu sodišču v Mariboru. Iz obrazložitve sklepa izhaja, da sta obdolženca kaznivi dejanji storila na območjih sodišč v Mariboru in v Kopru, pred Okrajnim sodiščem v Mariboru pa je bilo storjeno prvo očitano kaznivo dejanje, s katerim je nastala tudi večja škoda kot z drugo očitanim kaznivim dejanjem storjenim na območju Okrajnega sodišča v Kopru.

3. Okrajno sodišče v Mariboru je po prejemu kazenskega spisa pred Vrhovnim sodiščem sprožilo spor o pristojnosti. V zahtevi navaja, da ni krajevno pristojno za obravnavo zadeve, saj sta obdolženca z izvrševanjem kaznivega dejanja pričela v Kisovcu, ga izvršila v Mariboru in Kopru, škodne posledice pa so nastale oškodovani družbi s sedežem v Ljubljani. Ker je bilo kaznivo dejanje storjeno na območjih različnih sodišč, je podana pristojnost Okrajnega sodišča v Trbovljah, pred katerim je bila zahtevana uvedba postopka oziroma Okrajno sodišče v Ljubljani, na območju katerega je nastala škoda, takšni odločitvi pa pritrjujeta tudi razloga ekonomičnosti in smotrnosti postopka.

B.

4. Na podlagi prvega odstavka 26. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) je krajevno pristojno praviloma sodišče, na območju katerega je bilo kaznivo dejanje storjeno ali poskušeno. Če je bilo kaznivo dejanje storjeno ali poskušeno na območjih raznih sodišč, je pristojno tisto sodišče, ki je na zahtevo upravičenega tožilca prvo začelo postopek, če se postopek še ni začel, pa sodišče, pri katerem je bila najprej zahtevana uvedba postopka (tretji odstavek 26. člena ZKP). Na podlagi prvega odstavka 19. člena KZ-1 je kaznivo dejanje storjeno na kraju, na katerem je storilec delal ali bi moral delati, kakor tudi na kraju, na katerem je nastala prepovedana posledica (tako imenovana ubikvitetna teorija).

5. Iz opisa obdolžencema očitanih kaznivih dejanj v obtožnem predlogu izhaja, da sta v Kisovcu sklenila dogovor o izvršitvi kaznivih dejanj goljufije, tako, da je obdolženi B. B. obdolženemu A. A. zaradi nakupa blaga na kredit izročil svoj potni list, osebni dokument in bančno kartico, kazniva dejanja pa sta nato izvršila v trgovinah v Mariboru in Kopru, kjer sta zapeljala prodajalca, ki sta pripravila in z B. B. sklenila pogodbi za financiranje nakupov ter sta s tem oškodovala gospodarsko družbo iz Ljubljane kot kreditodajalko. Obdolžencema se torej očita storitev kaznivih dejanj na območjih Okrajnega sodišča v Mariboru, Okrajnega sodišča v Kopru ter Okrajnega sodišča v Ljubljani, ki so v obravnavani zadevi tudi stvarno in krajevno pristojna (prvi odstavek 26. člena KZ-1), ne pa tudi na območju Okrajnega sodišča v Trbovljah, kjer naj bi prišlo le do dogovora za njihovo storitev.1

6. Iz vsebine spisa izhaja, da so bila pred Okrajnim sodiščem v Trbovljah opravljena posamezna preiskovalna dejanja ter po njihovi opravi pred istim sodiščem zoper obdolženca vložen obtožni predlog. Kazenski postopek praviloma prične teči z izdajo sklepa o preiskavi, oprava posameznih preiskovalnih dejanj v skrajšanem postopku pred okrajnim sodiščem pa takšnega vpliva na začetek teka kazenskega postopka nima. Postopek pred okrajnim sodiščem prične teči šele z odreditvijo vročitve obtožnega predloga obdolžencu (drugi odstavek 435. člena ZKP).2 Pred nobenim od stvarno in krajevno pristojnih sodišč kazenski postopek torej še ni bil začet niti ni bila predlagana njegova uvedba, zato pristojnega sodišča ni mogoče določiti ob uporabi tretjega odstavka 26. člena ZKP.

7. V skladu z drugim odstavkom 38. člena ZKP lahko sodišče, ko odloča o sporu o pristojnosti, hkrati po uradni dolžnosti odloči o prenosu krajevne pristojnosti, če so izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 35. člena ZKP. Na podlagi te določbe pa lahko neposredno višje sodišče določi za postopek drugo stvarno pristojno sodišče na svojem območju, če je očitno, da se bo tako lažje izvedel postopek ali če so za to podani drugi tehtni razlogi. Lažja izvedba postopka pomeni procesno ekonomičnost, ki temelji na predvidevanju, da bo delegirano sodišče potrebna procesna dejanja opravilo hitreje, z manjšimi stroški ter manjšo izgubo časa za procesne udeležence.3

8. Iz vsebine spisa izhaja, da imata obdolženca prebivališči v Murski Soboti in Kisovcu, v postopku pa je treba zaslišati priče iz Maribora, Trbovelj in Izlak ter dve priči iz Kopra. Upoštevaje navedeno bo po presoji Vrhovnega sodišča postopek lažje in z manjšimi stroški, torej bolj ekonomično, izvedlo Okrajno sodišče v Mariboru, ki je tudi najtesneje povezano z obravnavano zadevo, saj naj bi obdolženca na njegovem območju storila prvo očitano kaznivo dejanje.

C.

9. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče kot skupno neposredno višje sodišče v skladu s prvim odstavkom 35. člena ZKP odločilo, da bo postopek v tej kazenski zadevi izvedlo Okrajno sodišče v Mariboru.

1 Pregon dogovarjanja za storitev kaznivega dejanja je sicer mogoč le glede kaznivih dejanj, za katera se sme izreči kazen petih let zapora ali hujša kazen (295. člen KZ-1). 2 S soglasjem sodišča za začetek teka postopka. Glej sodbo Vrhovnega sodišča I Ips 193/2000 z dne 13. 9. 2000. 3 Tako sklep Vrhovnega sodišča I Kr 43/2021 z dne 15. 7. 2021.