Jedro

Toženka je v predlogu za obnovo postopka navajala, da je bila tudi v času prejema sodbe zaradi duševne motnje pravdno nesposobna. Odločanje o pravočasnosti predloga za obnovo postopka je tako odvisna od vprašanja, ali je bila toženka v času prejema sodbe pravdno sposobna, saj rok za vložitev predloga za obnovo postopka ne more začeti teči, dokler oseba, ki je v postopku ni zastopal zakoniti zastopnik, ne postane pravdno sposobna oz. sodba ni vročena zakonitemu zastopniku, saj pravdno nesposobna oseba v postopku ne more varovati svojih pravic (torej tudi ne more pravočasno vložiti predloga za obnovo postopka). Sodišče prve stopnje bi tako moralo odgovoriti tudi na trditev toženke, da je bila v času vročitve sodbe zaradi duševne motnje pravdno nesposobna.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se v izpodbijanem delu (prvi odstavek izreka) razveljavi ter se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje predlog toženke S. S. za obnovo postopka z dne 5.10.2005 zavrglo (prvi odstavek izreka), predlog tožnika z dne 1.2.2006 za povračilo stroškov odgovora na predlog pa zavrnilo (drugi odstavek izreka).

Zoper prvi odstavek izreka izpodbijanega sklepa se je toženka pravočasno pritožila iz vseh pritožbenih razlogov iz 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). V pritožbi poudarja, da je sodišče neutemeljeno menilo, da je tožena stranka predlog vložila prepozno, tj. več kot po enem letu. Tako stališče sodišča je napačno, saj je tožena stranka prejela izpodbijano sodbo dne 24.9.2005. Rok za vložitev izrednega pravnega sredstva obnove postopka pa izteče v 30 dneh od dne, ko je stranka izvedela za nova dejstva in dokaze, in ne od dne, ko je prejela sodbo. Glede na navedeno tožnik predlaga, da se pritožbi ugodi in izpodbijani sklep tako spremeni, da se predlogu za obnovo postopka ugodi in tožeči stranki naloži v plačilo vse stroške tožene stranke.

Pritožba je bila vročena tožeči stranki dne 31.3.2006, ki nanjo ni odgovorila.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče prve stopnje pravilno citira določbo prvega odstavka 396. člena ZPP, po kateri se mora predlog za obnovo postopka po 4. točki 394. člena ZPP, ker pravdno nesposobne stranke ni zastopal zakoniti zastopnik, vložiti v 30 dneh od dneva, ko je bila odločba vročena stranki oz. njenemu zakonitemu zastopniku. Če bi začel teči rok iz prvega odstavka tega člena, predno bi odločba postala pravnomočna, se šteje rok od pravnomočnosti odločbe, kadar zoper njo ni bilo vloženo pravno sredstvo, sicer pa od vročitve pravnomočne odločbe višjega sodišča (drugi odstavek 396. člena ZPP). Sodišče prve stopnje je štelo, da je odločba postala pravnomočna dne 23.8.2005 ter da je z dnem 24.8.2005 začel teči 30 dnevni rok za vložitev predloga za obnovo postopka in je rok pretekel dne 24.9.2005 (sodba pa je bila toženki vročena 29.7.2005). Vendar pa sodišče prve stopnje spregleda, da je toženka v predlogu za obnovo postopka navajala, da je bila tudi v času prejema sodbe zaradi duševne motnje pravdno nesposobna. Odločanje o pravočasnosti predloga za obnovo postopka je tako odvisna od vprašanja, ali je bila toženka v času prejema sodbe pravdno sposobna, saj rok za vložitev predloga za obnovo postopka ne more začeti teči, dokler oseba, ki je v postopku ni zastopal zakoniti zastopnik, ne postane pravdno sposobna oz. sodba ni vročena zakonitemu zastopniku, saj pravdno nesposobna oseba v postopku ne more varovati svojih pravic (torej tudi ne more pravočasno vložiti predloga za obnovo postopka). Sodišče prve stopnje bi tako moralo odgovoriti tudi na trditev toženke, da je bila v času vročitve sodbe zaradi duševne motnje pravdno nesposobna. Ker izpodbijani sklep navedenih razlogov nima (14. točka drugega odstavka 339. člena ZPP), je bilo treba pritožbi toženke ugoditi, izpodbijani sklep razveljaviti ter zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek, da odpravi navedeno pomanjkljivost (3. točka 365. člena ZPP).

Odločitev o pritožbenih stroških temelji na določbi tretjega odstavka 165. člena ZPP.