Javna objava sodb

Datum

03.06.2026

Številka

07120-1/2026/236

Kategorije

Policijski postopki, Svetovni splet, Sodni postopki

Pri Informacijskem pooblaščencu (IP) smo prejeli vaš dopis, v katerem naprošate, da vam posredujemo pojasnilo v zvezi z objavami sodb, in sicer:

-ali je objavljanje sodb dovoljeno,

-ali je potrebno pridobiti soglasje sodišča glede objav sodb,

-ali je dovoljena objava sklepa višjega sodišča,

-na kakšen način se lahko objavijo sodbe oz. v konkretnem primeru sklepi,

-ali je potrebno pridobiti soglasje sodišča glede objave sodb in sklepov,

vse glede na določbe 359. člena ZKP.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, 40/25 – ZInfV-1 in 10/26 – ZP-1L, ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba), ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

Razkritje s posredovanjem, razširjanje ali drugačno omogočanje dostopa so oblike obdelave osebnih podatkov, ki so dopustne samo v primeru, da za takšno obdelavo obstaja zakonita pravna podlaga. IP nima nadzornih pristojnosti v primerih, ko se obdelava osebnih podatkov (vključno z njihovim razkritjem) izvršuje v okviru uresničevanja svobode izražanja misli, govora in javnega nastopanja, tiska in drugih oblik javnega obveščanja in izražanja; v teh primerih lahko posamezniki varstvo svojih pravic uveljavljajo pred sodiščem.

Zakonsko podlago za posredovanje in objavo osebnih podatkov lahko predstavlja tudi 169. člen KZ-1, kjer je objava sodbe določena kot poseben ukrep za kazniva dejanja zoper čast in dobro ime iz 158. do 165. člena KZ-1, storjena s tiskom, po radiu, televiziji ali z drugim sredstvom javnega obveščanja ali na spletnih straneh.

IP predlaga, da se v primeru nejasnosti obrnete še na pooblaščeno osebo za varstvo podatkov (DPO) policije, po potrebi pa tudi na DPO Vrhovnega sodišča. Menimo, da bi se bilo glede tovrstnih vprašanj dobro uskladiti na ravni Policije in jih ne obravnavati ločeno po posameznih policijskih upravah.

Obrazložitev

Uvodoma poudarjamo, da Informacijski pooblaščenec izven postopka inšpekcijskega nadzora konkretnih obdelav osebnih podatkov, predvsem z vidika zakonitosti, ne more presojati. Poleg tega IP nima nadzornih pristojnosti v primerih, ko se obdelava osebnih podatkov (vključno z njihovim razkritjem) izvršuje v okviru uresničevanja svobode izražanja misli, govora in javnega nastopanja, tiska in drugih oblik javnega obveščanja in izražanja. ZVOP-2 varstvo svobode izražanja v razmerju do pravice do varstva osebnih podatkov ureja v 73. členu. ZVOP-2 v prvem odstavku 19. člena določa, da se pravice in drugi zahtevki posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, iz 73. člena tega zakona ne izvajajo v postopkih pred nadzornim organom (tj. IP) po določbah tega zakona ali po določbah Splošne uredbe. Tretji odstavek 73. člena ZVOP 2 pa določa, da uveljavljanje pravic posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ki se obdelujejo po tem členu, zagotavljajo sodišča v skladu z določbami drugih zakonov, ki urejajo svobodo izražanja in sodno varstvo. Glede na navedeno, uveljavljanje pravic iz poglavja III. Splošne uredbe, ko upravljavci osebne podatke obdelujejo v okviru uresničevanja svobode izražanja misli, govora in javnega nastopanja, tiska in drugih oblik javnega obveščanja in izražanja v okvirih pravnega reda Republike Slovenije, ni upravna zadeva, temveč sodi v pristojnost sodišč.

Na splošno pa lahko pojasnimo, da razkrivanje osebnih podatkov v sodbah sodi v okviru obdelave osebnih podatkov, za katero se uporablja Splošna uredba. Razkritje s posredovanjem, razširjanje ali drugačno omogočanje dostopa (tudi posredovanje osebnih podatkov za objavo v časopisu in njihova objava) so oblike obdelave osebnih podatkov, ki so dopustne samo v primeru, da za takšno obdelavo obstaja zakonita pravna podlaga. V skladu s prvim odstavkom 6. člena Splošne uredbe je obdelava osebnih podatkov zakonita le in kolikor je izpolnjen vsaj eden od naslednjih pogojev:

a)posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, je privolil v obdelavo njegovih osebnih podatkov v enega ali več določenih namenov;

b)obdelava je potrebna za izvajanje pogodbe, katere pogodbena stranka je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali za izvajanje ukrepov na zahtevo takega posameznika pred sklenitvijo pogodbe;

i)obdelava je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca;

i)obdelava je potrebna za zaščito življenjskih interesov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali druge fizične osebe;

a)obdelava je potrebna za opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu;

a)obdelava je potrebna zaradi zakonitih interesov, za katere si prizadeva upravljavec ali tretja oseba, razen kadar nad takimi interesi prevladajo interesi ali temeljne pravice in svoboščine posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ki zahtevajo varstvo osebnih podatkov, zlasti kadar je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, otrok.

Stranke, oškodovanci ali drugi posamezniki, lahko osebne podatke, ki jih vsebuje sodba ali sklep sodišča nadalje razkriva le v primeru, če za to obstaja zakonita podlaga (npr. privolitev posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki ali zakonska določba, ki takšno razkrivanje dopušča ali nalaga).

Zakonsko podlago za posredovanje in objavo osebnih podatkov lahko predstavlja tudi 169. člen Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 50/12 – uradno prečiščeno besedilo, 54/15, 6/16 – popr., 38/16, 27/17, 23/20, 91/20, 95/21, 186/21, 105/22 – ZZNŠPP, 16/23 in 107/24 – odl. US, KZ-1), kjer je objava sodbe določena kot poseben ukrep za kazniva dejanja zoper čast in dobro ime iz 158. do 165. člena KZ-1, storjena s tiskom, po radiu, televiziji ali z drugim sredstvom javnega obveščanja ali na spletnih straneh. Sodišče jo izreče na oškodovančevo zahtevo, pri tem pa se v izreku sodbe navede, da se sodba na stroške obsojenca objavi na isti način, kot je bilo dejanje storjeno, v celoti ali izvlečku. Objavijo se naslednji osebni podatki iz izreka sodbe: ime in priimek, datum rojstva, naslov stalnega, začasnega ali drugega prebivališča ter državljanstvo obtoženca (četrti odstavek 359. člena Zakona o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 176/21 – uradno prečiščeno besedilo, 96/22 – odl. US, 2/23 – odl. US, 89/23 – odl. US, 53/24, 93/25 – ZNUZJV in 10/26 – ZKOM, ZKP).

Lepo vas pozdravljamo.

Pripravila: Sandra Kajtazović, univ. dipl. prav.

dr. Jelena Virant Burnik, informacijska pooblaščenka