Jedro

Na podlagi tretjega odstavka 185. člena ZPIZ se lahko uveljavlja ponovna odmera pokojnine, če se naknadno ugotovi, da niso bila upoštevana vsa izplačila, ki spadajo v pokojninsko osnovo.

Izrek

Reviziji se ugodi. Sodbi sodišča druge in prve stopnje se razveljavita in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Obrazložitev

Delovno in socialno sodišče v Ljubljani je s sodbo zavrnilo tožnikov zahtevek za razveljavitev dokončne odločbe tožene stranke, oziroma spremembo te odločbe tako, da se dovoli obnova pravnomočno končanega postopka pred toženo stranko in odmeri višja starostna pokojnina ob upoštevanju osebnega dohodka za redno nedeljsko in praznično delo tudi v letih 1972 do vključno 1976. Sodišče ugotavlja, da je tožnik 18.6.1993 vložil zahtevek za novo odmero pokojnine po 3. odstavku 185. člena zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Zahteval je, da se naj upošteva tudi osebni dohodek za redno turnusno delo ob nedeljah in praznikih, ki ga je vsako leto od 1972 do 1976 opravil 479 ur. Sodišče ugotavlja, da takšne zahteve ni mogoče obravnavati po 3. odstavku 185. člena zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 12/92), ker je ta odstavek mogoče uporabiti le v povezavi s 184. členom istega zakona. Tožnik je upoštevanje istih izplačil uveljavljal že v petih sodnih postopkih in vedno je bil njegov zahtevek pravnomočno zavrnjen. Vsa dejstva o tem, da je tožnik kot teleprinterist v letih 1972 do 1976 delal tudi ob nedeljah in praznikih in za to prejel osebni dohodek za skupaj 479 ur dela, kot tudi zneski na tej podlagi izplačanih plač, so bila znana že v prejšnjem pravnomočno končanem postopku.

Višje delovno in socialno sodišče v Ljubljani je kot pritožbeno sodišče s sodbo zavrnilo pritožbo tožnika in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo dejansko stanje in pravilno uporabilo materialno pravo. V tem primeru gre za delo, ki je bilo vnaprej predvidljivo, ne pa za izjemen pojav, zato plačila za tako delo ni bilo možno všteti v pokojninsko osnovo. Dejstvo, da je tožnik delal več kot 42 ur na teden, je bilo že znano in ocenjeno v postopku pri toženi stranki, končanem z drugostopnim sklepom z dne 25.11.1985. Zato potrdila o teh dejstvih, ki jih tožnik predlaga, niso dokazi o novem dejstvu v smislu 249. člena zakona o splošnem upravnem postopku.

Tožnik je zoper drugostopno sodbo pravočasno vložil revizijo, v kateri uveljavlja oba revizijska razloga, bistveno kršitev določb pravdnega postopka in zmotno uporabo materialnega prava. V reviziji navaja, da sta obe sodišči spregledali, da on uveljavlja tisti del plače, ki je bil izplačan za delo v turnusu ob sobotah, nedeljah in praznikih, ker mu ni bil priznan dejanski pribitek na normalno delovno urno postavko za delo ob sobotah, nedeljah in ponoči. Revident predlaga, da revizijsko sodišče ugodi reviziji in sodbi sodišča druge in prve stopnje spremeni tako, da zahtevku ugodi, oziroma da ju razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje.

Tožnik je 16.5.1996 vložil še dopolnitev revizije, vendar po roku za revizijo, zato je revizijsko sodišče ne povzema.

Skladno z določbami 390. člena zakona o pravdnem postopku (ZPP, Uradni list SFRJ, št. 4/77-27/90) je bila revizija vročena Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo, in toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Revizija je utemeljena.

V reviziji kot izrednem pravnem sredstvu, če je vložena zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka, je treba navesti, katera od bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz 1. odstavka 385. člena ZPP bi naj bila podana. Revizijsko sodišče namreč preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer pazi po uradni dolžnosti, ali ni morda podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 10. točke 2. odstavka 354. člena ZPP, in na pravilno uporabo materialnega prava. Revident v reviziji ni navedel, katera od bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, zaradi katere se lahko vloži revizijo, bi naj bila podana. Revizijsko sodišče zato izpodbijane sodbe v tej smeri ni moglo preizkusiti, ni pa ugotovilo, da bi bila podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 10. točke 2. odstavka 354. člena ZPP, na kar pazi po uradni dolžnosti.

Revizijsko sodišče pa ugotavlja, da sta nižji sodišči materialno pravo zmotno uporabili. Tožnik je svojo vlogo, s katero se je začel sporni postopek pred Zavodom za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, določno opredelil kot zahtevo za novo odmero pokojnine na podlagi 3. odstavka 185. člena zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, zaradi naknadno ugotovljene plače. Tožena stranka pa je to vlogo, ne da bi tožnika pozvala da jo morda dopolni, prekvalificirala v predlog za obnovo postopka, in to zopet brez tožnikovega soglasja, niti ni razvidno, da bi ga o tem seznanila. Sodišči sta se s takim postopanjem strinjali, ker sta napačno razlagali določbe 185. člena zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, zlasti 3. odstavka. Sodišče prve stopnje v svoji sodbi navaja, da tožnikove zahteve ni mogoče obravnavati po 3. odstavku 185. člena navedenega zakona, ker da 185. člen ureja izplačevanje pokojnine v primeru, da se uživalec pokojnine ponovno zaposli in da so s 185. členom podrobneje urejene le nadaljnje posledice ponovne zaposlitve uživalca pokojnine. Po tem stališču je 3. odstavek 185. člena mogoče uporabiti le v povezavi s 184. členom istega zakona. Revizijsko sodišče ugotavlja, da že iz določbe 2. odstavka 185. člena izhaja, da ta člen ni samo nadaljnje urejanje ponovne sklenitve delovnega razmerja iz 184. člena. Drugi odstavek 185. člena ureja upoštevanje naknadno priznane pokojninske dobe, ki je bila dopolnjena (dosežena) pred uveljavitvijo pravice do pokojnine. Sporni 3. odstavek pa podobno ureja upoštevanje naknadno izplačane ali naknadno ugotovljene (odkrite) plače, torej plače, ki pri odmeri pokojnine ni bila upoštevana, je pa že bila zaslužena. Kako pa se upošteva plača iz ponovnega delovnega razmerja (iz 184. člena), pa ureja 4. odstavek 185. člena. Zaradi napačne razlage materialnega prava je dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno za pravilno uporabo materialnega prava. Dejansko stanje bo potrebno ugotavljati izhajajoč iz navedene razlage 185. člena zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, in potem odločiti o zakonitosti izpodbijane odločbe Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije.

Glede na obrazloženo je revizijsko sodišče na podlagi drugega odstavka 395. člena ZPP ugodilo reviziji in sodbi sodišča druge in prve stopnje razveljavilo ter vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Določbe ZPP je revizijsko sodišče smiselno uporabilo kot določbe zakona Republike Slovenije, skladno s 1. odstavkom 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 45/I/94).