Jedro

Pritrditi je sicer pritožbi, da je zagovornik v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje predlagal tudi zaslišanje storilca ter da sodišče prve stopnje tega dokaza ni izvedlo, prav tako pa ga ni zavrnilo. Očitano lahko predstavlja kršitev pravice do obrambe po drugem odstavku 155. člena ZP-1. Ker pa je zagovornik želel s tem predlogom dokazovati, da storilec ni razumel fikcije vročitve oziroma da je svojemu zagovorniku povedal napačen dan vročitve, navedeno ni vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa, saj v kolikor že iz trditev ne izhaja utemeljenost opravičenega vzroka za zamudo, tudi izkazanost teh trditev ne more vplivati na pravilnost tega zaključka sodišča prve stopnje.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Storilec je dolžan plačati stroške pritožbenega postopka - sodno takso v znesku 20,00 EUR v roku 15 dni od vročitve tega sklepa, sicer se prisilno izterja.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom odločilo, da se predlogu za vrnitev v prejšnje stanje ne ugodi in se vrnitev v prejšnje stanje ne dovoli ter da mora storilec plačati sodno takso v znesku 20,00 EUR v skladu s tar. št. 8403 Zakona o sodnih taksah (ZST-1).

2. Zoper tako odločitev se pritožuje zagovornik storilca zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zaradi bistvenih kršitev določb postopka o prekršku po 1. in 3. točki 154. člena Zakona o prekrških (ZP-1). Predlaga ugoditev pritožbi in spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se predlogu za vrnitev v prejšnje stanje ugodi oziroma podredno, da se izpodbijani sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritrditi je sicer pritožbi, da v izpodbijanem sklepu sodišče prve stopnje ni navedlo pravne podlage, ki določa pogoje za vrnitev v prejšnje stanje. Pritožba v zvezi s tem očita bistveno kršitev določb postopka o prekršku iz 8. točke prvega odstavka 155. člena v zvezi s 168. členom ZP-1. Za bistveno kršitev določb postopka o prekršku po 8. točki prvega odstavka 155. člena ZP-1 gre, če je izrek sodbe nerazumljiv, če nasprotuje samemu sebi ali razlogom sodbe ali če sodba nima razlogov oziroma so razlogi nerazumljivi. Očitana procesna kršitev bi torej bila podana, če sodišče prve stopnje ne bi navedlo jasnih razlogov do te mere, da sklepa ne bi bilo mogoče preizkusiti.

V skladu s 3. alinejo prvega odstavka člena 67 ZP-1 se glede rokov v postopku o prekršku uporabljajo določbe Zakona o kazenskem postopku (ZKP), ta pa v VIII. poglavju v členih 89 do 91 ureja procesni institut vrnitve v prejšnje stanje, ki obdolžencu, ki iz _opravičenih razlogov zamudi rok_ za napoved pritožbe ali rok za pritožbo zoper sklep o varnostnem ukrepu ali vzgojnem ukrepu ali pa o odvzemu premoženjske koristi, dovoli sodišče vrnitev v prejšnje stanje tako, da bodisi napove pritožbo oziroma da vloži pritožbo, če v 8-ih dneh po prenehanju vzroka, zaradi katerega je zamudil rok, vloži prošnjo za vrnitev v prejšnje stanje in obenem z njo tudi napove pritožbo oz. odda pritožbo, o takšnem predlogu pa vselej odloča sodišče, pred katerim teče postopek.

Ker iz razlogov sodišča prve stopnje izhaja, da dejstvo, da se je storilec prvič srečal s fikcijo vročitve, ni opravičljiv razlog za vrnitev v prejšnje stanje, saj nepoznavanje prava škoduje, pritožba neutemeljeno zatrjuje, da izpodbijani sklep nima razlogov o odločilnih dejstvih oziroma da so ti razlogi nejasni. Pritožbeno očitana kršitev po 8. točki prvega odstavka 155. člena ZP-1 tako ni podana.

5. V predmetni zadevi je zagovornik storilca predlagal vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude roka za pritožbo zoper sodbo ZSV 338/2021 z dne 27. 5. 2022. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da trditve zagovornika storilca, da je bila pošta stranki puščena v ponedeljek 4. 7. 2022, zato je stranka smatrala, da se je s tem dnem štela tudi za vročeno, saj se je stranka prvič srečala s fikcijo vročitve in takšne fikcije ni pravilno razumela ter da je do zamude prišlo zaradi očitne pomote oziroma lapsusa, ne utemeljujejo opravičljivosti vzroka za zamudo, saj nepoznavanje prava škoduje (ignorantia iuris nocet). Pri tem je tudi povsem pravilno izpostavilo, da je storilec celo prava vešča stranka, pritožbeno sodišče pa še dodaja, da je bila sodba z dne 27. 5. 2022 vročena tako storilcu kot zagovorniku storilca, in sicer zagovorniku osebno.

Pritožba zatrjuje, da se lahko očitna pomota pripeti vsakomur, tudi pravnemu strokovnjaku. Vendar pa pritožbeno sodišče glede na vsebino zagovornikovega predloga za vrnitev v prejšnje stanje pojasnjuje, da s trditvami, da storilec ni pravilno razumel fikcije vročitve, saj se je z njo prvič srečal, zagovornik zatrjuje nevednost stranke, in ne očitno pomoto stranke. V kolikor pa je te trditve razumeti kot trditve o očitni pomoti zagovornika, ki mu je stranka povedala napačen datum vročitve sodne odločbe pa je zaključiti, da je od zagovornika v okviru zahtevane skrbnosti pri opravljanju svojega poklica upravičeno pričakovati, da zatrjevani datum vročitve preveri, še zlasti v primeru vročitve s fikcijo. Zato sklicevanje pritožbe na očitno pomoto pri prepozni vložitvi pritožbe z dne 12. 7. 2023 ni utemeljeno.

6. Pritrditi je sicer pritožbi, da je zagovornik v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje predlagal tudi zaslišanje storilca ter da sodišče prve stopnje tega dokaza ni izvedlo, prav tako pa ga ni zavrnilo. Očitano lahko predstavlja kršitev pravice do obrambe po drugem odstavku 155. člena ZP-1. Ker pa je zagovornik želel s tem predlogom dokazovati, da storilec ni razumel fikcije vročitve oziroma da je svojemu zagovorniku povedal napačen dan vročitve, navedeno ni vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa, saj v kolikor že iz trditev ne izhaja utemeljenost opravičenega vzroka za zamudo, tudi izkazanost teh trditev ne more vplivati na pravilnost tega zaključka sodišča prve stopnje.

7. Glede na navedeno in v odsotnosti kršitev, na katere v skladu s 159. členom ZP-1 pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo zagovornika storilca kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (tretji odstavek 163. člena ZP-1).

8. Ker zagovornik ni uspel s pritožbo, je pritožbeno sodišče storilcu na podlagi prvega odstavka člena 147 ZP-1 ter tar. št. 8407 Zakona o sodnih taksah (ZST-1) naložilo v plačilo stroške pritožbenega postopka - sodno takso v znesku 20,00 EUR, ki jo je dolžan storilec plačati v roku 15 dni po vročitvi tega sklepa, sicer se izterja prisilno.

9. O stroških, priglašenih v pritožbi, bo odločalo sodišče prve stopnje skladno z določbo 144. člena ZP-1 .