Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Če pravdna stranka šele v predlogu za obnovo opravi procesno dejanje, s katerim navaja neko dejstvo in zanj predloži dokaz, pa je imela vse možnosti, da bi to storila v rednem postopku, ni podan obnovitveni razlog iz 10. točke 394. člena ZPP.
Pritožba se zavrne in izpodbijani sklep potrdi.
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog za obnovo postopka G.B. in M. B. z dne 16.8.1999. Tožencema je obenem naložilo, da sta dolžna nerazdelno plačati 59.765,00 SIT pravdnih stroškov v 15-ih dneh pod izvršbo.
Zoper sklep sta se po svojih pooblaščencih pritožila toženca, ki uveljavljata vse pritožbene razloge ter predlagata, naj se izpodbijani sklep razveljavi in obnova dovoli oziroma sklep razveljavi ter zadeva vrne v ponovno obravnavanje. Pritožnika navajata, da sta pred sodiščem prve stopnje natančno navedla razlog, zakaj ponujenega dokaza nista mogla brez svoje krivde uveljaviti že v prvotnem postopku. Ko sta namreč dokaz ponudila, je sodišče po pregledu dokazil v spisu povedalo, da je dokaz že v spisu. Šele po izdaji sodbe višjega sodišča pa sta izvedela, da je bil dokaz v spisu pomanjkljiv, saj na blagajniškem izdatku ni bilo žiga družbe J. d.o.o. Resničnost navedb, da je bila dejanski prevzemnik telefonske številke družba J. d.o.o. in ne tožnik, utemeljujeta s tem, da je dal strankama ravno ta blagajniški izdatek, kar kaže na to, da je potreboval izkaz stroškov družbe, saj kot fizična oseba blagajniškega izdatka ne potrebuje, ampak bi enostavno zahteval pismeno potrdilo tožencev, da sta prejela denar. Pritožnika opozarjata, da je že višje sodišče v svoji sodbi z dne 2.6.1999 ugotovilo, da je bil priključek nabavljen za potrebe družbe J. d.o.o., vendar pa iz potrdila, ki je bilo takrat edino v spisu, ni bilo razvidno, da je kupec družba.
Pritožba ni utemeljena.
Pritožbeno sodišče v celoti soglaša tako z odločitvijo kot z razlogi prvega sodišča. Prvo sodišče je jasno in pravilno obrazložilo, zakaj ne obstoji obnovitveni razlog, po katerem naj bi se sodna odločba opirala na ponarejeno listino. Tega razloga toženca v pritožbi niti več ne zatrjujeta, zato se je pritožbeno sodišče v nadaljevanju osredotočilo zgolj na obravnavanje drugega obnovitvenega razloga, t.j. možnost uporabe novih dejstev in dokazov. Kot ugotavlja že prvo sodišče je odločilno vprašanje, ali tožena stranka brez svoje krivde ni mogla ponujenega dokaza uporabiti že prej. Pritožnika zatrjujeta, da sta dokaz ponudila, vendar pa je prvo sodišče odvrnilo, da se ta že nahaja v spisu. K logičnemu in pravilnemu prvostopnemu razlogovanju, da bi se toženca ves čas postopka lahko prepričala o vsebini spisa, pa pritožbeno sodišče dodaja še naslednje. Dejstva in dokazi ne služijo sami sebi, temveč so vselej v tesni medsebojni zvezi. Kadar stranka navaja neko dejstvo, obenem ponudi zanj tudi dokaz in obratno: kadar stranka sodišču ponudi dokaz, obenem navede, katero dejstvo želi z njim dokazati. Kot pravilno ugotavlja že prvo sodišče, sprva sploh ni bilo sporno, da sta ravno pravdni stranki tisti, ki sta sklenili nično pogodbo. Z drugimi besedami: toženca sploh nista zatrjevala, da naj bi bila nasprotna pogodbena stranka družba J. d.o.o. in ne tožnik kot fizična oseba. Ker je trditveno breme na strankah, sta gotovo toženca tista, ki bi morala v rednem postopku to dejstvo zatrjevati in obenem v dokaz svojih navedb predložiti sporni blagajniški izpisek. Tega pa toženca v rednem postopku nista nikoli storila, ampak sta se tega poslužila šele v predlogu za obnovo. Razlog za to ne tiči v postopanju sodišča ali kje drugje, marveč sta ravno toženca tista, ki po lastni krivdi tega procesnega dejanja nista opravila, saj sta imela za to vse možnosti.
Na podlagi vsega navedenega in sklicujoč se na razloge sodišča prve stopnje pa je na dlani, da pogoji iz 10. točke 394. člena Zakona o pravdnem postopku niso podani, zaradi česar obnova postopka ni mogoča ter je odločitev prvega sodišča pravilna. Ker prvo sodišče ni zagrešilo tudi nobenih kršitev, na katere je potrebno paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep potrdilo.