Jedro

Kadar se porok zaveže kot porok in plačnik, odgovarja upniku kot glavni dolžnik za celo obveznost. Tožnik je zato lahko zahteval poplačilo dolga od poroka, neodvisno od tega, da je svojo terjatev priglasil v stečaj, saj je v drugem odstavku 1022. člena OZ določeno, da zmanjšanje obveznosti stečajnega dolžnika v stečajnem postopku ne pomeni tudi ustreznega zmanjšanja porokove obveznosti, zato odgovarja porok upniku za ves znesek svoje obveznosti.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba in sklep potrdita.

II. Tožeča stranka sama nosi svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je po delnem plačilu dolga s strani toženke tožniku v višini 2.000 EUR sklep o izvršbi v tem delu razveljavilo in postopek ustavilo (I. točka izreka sklepa), za preostali del, to je za glavnico v višini 11.858,47 EUR, za obresti od zneska 10.259,97 EUR od 19. 7. 2016 dalje in za izvršilne stroške v višini 186 EUR z zamudnimi obrestmi, je sklep o izvršbi vzdržalo v veljavi (II. točka izreka) in toženki naložilo, da tožniku povrne 1.364,55 EUR pravdnih stroškov (III. točka izreka).

2. Toženka se pritožuje zoper sodbo in sklep in navaja, da je tožnik znesek, ki ga zahteva, prijavil v stečajno maso dolžnika T., d. o. o., - v stečaju in bo z veliko verjetnostjo poplačan, saj dolžnik razpolaga z več nepremičninami. Toženka bi v primeru, da bi dolžnik kot podjetje še posloval, imela obveznost poplačati tožnika, ker bi ta sredstva nato terjala od dolžnika. Ker pa je šel dolžnik v stečaj, toženka ne more več zahtevati oziroma mu izstaviti računov ali na kakšen drug način dobiti sredstev nazaj, saj sedaj ni možno izpeljati nobenih cesij in asignacij. Sporazum je bil podpisan, ko je dolžnikovo podjetje še poslovalo, zato je pravilno, da se tožnik poplača iz stečajne mase, in bi bila šele ob morebitnem neplačilu iz te mase, obveznost toženke, da v skladu z avtonomnim pogodbenim pravom tožniku povrne dolg.

3. V odgovoru na pritožbo tožnik prereka pritožbene navedbe.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Toženka izpodbija sodbo in sklep, pri čemer ne podaja pritožbenih trditev, zakaj izpodbija sklep. Pritožbeno sodišče je zato sklep o ustavitvi postopka preizkusilo iz razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti (350. člen Zakona o pravdnem postopku - ZPP) in ker ni našlo kršitev, ga je potrdilo. Zato so pavšalne pritožbene navedbe glede sklepa neutemeljene.

6. Neutemeljena je tudi pritožba zoper sodbo. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da iz sporazuma o obročnem plačilu dolga in sporazuma o pristopu k dolgu (priloga A 2) izhaja, da je toženka za poplačilo dolga do tožnika prevzela solidarno poroštvo. Zato je obrazložitev sodišča v 9. točki izpodbijane sodbe pravilna in se pritožbeno sodišče nanjo v celoti sklicuje. Skladno s 1013. členom Obligacijskega zakonika (OZ) je poroštvena izjava podana v zahtevani obliki, iz sporazuma pa izhaja, da je bila ob prevzemu poroštva poroku njegova obveznost jasno razvidna (primerjaj 2. člen sporazuma). Sodišče prve stopnje je pravilno obrazložilo, da kadar se porok zaveže kot porok in plačnik, odgovarja upniku kot glavni dolžnik za celo obveznost. Tožnik je zato lahko zahteval poplačilo dolga od poroka, neodvisno od tega, da je svojo terjatev priglasil v stečaj, saj je v drugem odstavku 1022. člena OZ določeno, da zmanjšanje obveznosti stečajnega dolžnika v stečajnem postopku ne pomeni tudi ustreznega zmanjšanja porokove obveznosti, zato odgovarja porok upniku za ves znesek svoje obveznosti. Neutemeljeno je zato pritožbeno stališče, da je treba počakati ali se bo tožnik poplačal iz stečajne mase, in da bi šele ob morebitnem neplačilu obveznost padla na toženko.

7. Ker pritožbeno sodišče tudi ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, je izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen ZPP).

8. Tožnik nosi pritožbene stroške sam, glede na to, da v odgovoru na pritožbo v ničemer ni prispeval k odločitvi pritožbenega sodišča, saj je vse trditve iz odgovora na pritožbo podal že v postopku na prvi stopnji (154. člen v povezavi s 165. členom ZPP).