U-I-116/99

16. 5. 2002

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Tjaše Pucelj iz Ljubljane na seji dne 16. maja 2002

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti Zakona o zagotavljanju sredstev pooblaščenim investicijskim družbam zaradi zamenjave teh sredstev za zbrane lastniške certifikate (Uradni list RS, št. 59/96 in 50/99) ter 1., 24., 27., 28. in 52. do 57. člena Zakona o zaključku lastninjenja in privatizaciji pravnih oseb v lasti Slovenske razvojne družbe (Uradni list RS, št. 30/98 in 12/99) se zavrže.

Obrazložitev

1.Pobudnica navaja, da je na podlagi Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij (Uradni list RS, št. 55/92 in nasl. - v nadaljevanju ZLPP) prejela lastniški certifikat. ZLPP naj bi v 31. členu določal namene, za katere je bilo mogoče navedeni certifikat uporabiti. Pobudnica naj bi svoj certifikat že leta 1995 v celoti zamenjala za delnice Pivovarne Union. Z uveljavitvijo Zakona o zagotavljanju sredstev pooblaščenim investicijskim družbam zaradi zamenjave teh sredstev za zbrane lastniške certifikate (v nadaljevanju ZZSPID), zlasti pa z uveljavitvijo Zakona o zaključku lastninjenja in privatizaciji pravnih oseb v lasti Slovenske razvojne družbe (v nadaljevanju ZZLPPO), naj bi bila postavljena v neenak položaj v primerjavi s tistimi imetniki certifikatov, ki so svoje certifikate vložili v pooblaščene investicijske družbe (v nadaljevanju PID). Slednji so namreč z uveljavitvijo navedenih zakonov pridobili možnost sodelovati tudi pri privatizaciji državnega premoženja. Z naknadnim spreminjanjem pogojev glede možnosti unovčitve lastniškega certifikata naj bi zakonodajalec kršil načela pravne države (2. člen Ustave).

2.Poleg lastniškega certifikata naj bi pobudnica na podlagi sedmega odstavka 31. člena ZLPP prejela tudi uslužbenski certifikat. Glede na določbo četrte alineje drugega odstavka 31. člena ZLPP je utemeljeno pričakovala, da bo lahko ta certifikat porabila za pridobitev državnega premoženja. Vendar naj bi ZZLPPO državno premoženje predvidel le v zameno za tiste lastniške certifikate, ki so jih zbrale PID. ZZLPPO naj bi v 71. členu celo določil, da se lastniški certifikati, ki jih imetniki še niso uporabili, enostavno razveljavijo. S tem imetnikom možnost uporabe certifikatov iz sedmega odstavka 31. člena ZLPP sploh ni bila dana. Z izpodbijanimi določbami ZZSPID in ZZLPPO naj bi bili zato kršeni tudi 2. člen (načelo socialne države), 14. člen (načelo enakosti) in 155. člen (prepoved povratne veljave pravnih aktov) Ustave.

3.Vlada v odgovoru na pobudo zavrača navedbe pobudnice in navaja, da imetniki certifikatov, ki so certifikate vložili v PID, niso postali lastniki določenega državnega premoženja, temveč delničarji ali družbeniki PID. Zaradi objektivnih razlogov (precenjene vrednosti družbenega premoženja, stečaja podjetij, itn.) družbeni kapital ni zadoščal za pokritje vseh v PID zbranih certifikatov. Zato je zakonodajalec s sprejemom izpodbijanih predpisov zagotovil uresničevanje določb ZLPP tako, da je zagotovil potrebno premoženje za zamenjavo lastniških certifikatov, uporabljenih za pridobitev delnic PID.

B.Glede certifikatov iz sedmega odstavka 31. člena ZLPP pa Vlada navaja, da so bili slednji na podlagi drugega odstavka 9. člena Zakona o prvem pokojninskem skladu Republike Slovenije in preoblikovanju pooblaščenih investicijskih družb (Uradni list RS, št. 50/ 99 - v nadaljevanju ZPSPID) z dnem uveljavitve Zakona preneseni na Prvi pokojninski sklad. Izpodbijana predpisa zato ne kršita v pobudi navedenih določb Ustave.

4.Po drugem odstavku 162. člena Ustave lahko vsakdo da pobudo za začetek postopka pred Ustavnim sodiščem, če izkaže svoj pravni interes. Po določbi 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju ZUstS) je pravni interes za vložitev pobude podan, če predpis, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma pravni položaj. Po ustaljeni praksi Ustavnega sodišča mora biti neposreden in konkreten pravni interes izkazan tako v času vložitve pobude kot tudi v času odločanja Ustavnega sodišča. Pravni interes (pravovarstvena potreba) je podan, če bi morebitna odločitev Ustavnega sodišča izboljšala pravni položaj pobudnice.

5.Pobudnica je bila imetnica lastniških in uslužbenskih certifikatov. Že pred vložitvijo pobude je svoj lastniški certifikat v celoti unovčila za delnice Pivovarne Union. Zato za izpodbijanje določb ZZSPID in ZZLPPO v tem delu ne izkazuje pravnega interesa (pravovarstvene potrebe). Tudi če bi Ustavno sodišče ugotovilo neustavnost izpodbijanih določb, bi jih lahko le razveljavilo z učinkom za naprej, kar pa na pobudničin pravni položaj ne bi imelo nobenega vpliva.

6.Pobudnica pa iz enakega razloga tudi ne izkazuje pravovarstvene potrebe za izpodbijanje določb ZZSPID in ZZLPPO v delu, v katerem se nanašajo na uporabo uslužbenskih certifikatov. Z uveljavitvijo ZPSPID dne 13. 7. 1999 so se na podlagi drugega odstavka 9. člena tega zakona na ločen račun Prvega pokojninskega sklada prenesli tudi uslužbenski certifikati. Ti so bili kasneje zamenjani za dopolnilno državno premoženje (drugi in četrti odstavek 11. člena ZPSPID), imetniki uslužbenskih certifikatov pa so na svoje račune prejeli pokojninske bone (2. točka osmega odstavka 28. člena ZPSPID). Pokojninski boni so prosto prenosljivi in se z njimi trguje na organiziranem trgu vrednostnih papirjev. Imetnik pokojninskega bona je imel oziroma ga ima do 31. 7. 2002 tudi možnost zamenjati za polico dodatnega pokojninskega zavarovanja (30. člen ZPSPID). Pobudnica zato napačno razume določbo 71. člena ZZLPPO; navedena določba namreč ne ureja zapiranja računov uslužbenskih certifikatov, temveč zapiranje računov lastniških certifikatov. Očitek pobudnice, da ji je bil z navedeno določbo ZZLPPO uslužbenski certifikat razveljavljen, zato ni utemeljen.

7.Glede na to, da je pobudnica lastniški certifikat že v celoti unovčila, uslužbenski certifikat pa je bil z uveljavitvijo ZPSPID prenesen na Prvi pokojninski sklad, pobudnica za izpodbijanje določb ZZSPID in ZZLPPO ne izkazuje pravnega interesa (pravovarstvene potrebe). Zato je Ustavno sodišče pobudo za oceno ustavnosti zavrglo.

8.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi 25. člena ZUstS v sestavi: namestnik predsednice dr. Janez Čebulj ter sodnici in sodniki Lojze Janko, Milojka Modrijan, dr. Mirjam Škrk, Franc Testen in dr. Lojze Ude. Sklep je sprejelo soglasno.

Namestnik predsednice dr. Janez Čebulj