Jedro

Sodišče je ugodilo tožbenemu zahtevku na plačilo zavarovalnega zneska, ker tožena stranka ni dokazala, da so splošni pogoji izključevali njeno obveznost plačila zavarovalnine v okoliščinah, kakršne je zatrjevala.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je razsodilo, da mora tožena stranka plačati tožniku znesek 1.440.196,00 SIT z zamudnimi obrestmi in mu povrniti pravdne stroške. Ugotovilo je, da je tožnik dne 22.4.1991 kasko zavaroval svoj osebni avtomobil Audi 80 pri toženi stranki. Ta avtomobil mu je bil ukraden dne 25.2.1993 v B. Ker tožena stranka ni predložila pogojev, veljavnih v času sklenitve zavarovalne pogodbe in ker za pogoje, veljavne od 31.12.1992 dalje ni dokazala, da je z njimi seznanila tožnika, se ne more uspešno sklicevati na zatrjevane določbe splošnih pogojev, po katerih z zavarovanjem ni pokrita škoda, nastala v vojnih razmerah.

Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožene stranke in potrdilo sodbo prve stopnje.

Proti tej sodbi vlaga tožena stranka revizijo. Uveljavlja revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava in predlaga, da revizijsko sodišče razveljavi obe sodbi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Vztraja pri svojem stališču, da je škodni primer nastal v kraju, kjer so bile vojne razmere, zaradi česar tožniku ni dolžna plačati odškodnine. Navaja, da je bila vojna v Bosni splošno znano dejstvo, ki ga ni bilo treba dokazovati. Pogoji zavarovanja, ki so veljali v času sklenitve zavarovalne pogodbe, in tisti, ki so veljali v času nastanka škodnega primera, so izključevali obveznosti zavarovalnice, če je do škode prišlo v vojnih razmerah. Kot bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 13. točki drugega odst. 354.čl. ZPP pa navaja, da je sodišče na podlagi tožnikove navedbe, da država Bosna in Hercegovina na zeleni karti ni bila izključena iz zavarovanja, štelo, da Bosne ni med državami, za katere kasko zavarovanje ne bi veljalo.

Revizija je bila vročena tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila, in Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo (390.čl. Zakona o pravdnem postopku - ZPP).

Revizija ni utemeljena.

Tožbenemu zahtevku je bilo ugodeno, ker tožena stranka ni dokazala, kateri zavarovalni pogoji za kasko zavarovanje so veljali v času sklenitve zavarovalne pogodbe dne 22.4.1992, in tudi ne, da je seznanila tožnika s pogoji, ki so začeli veljati dne 31.12.1991. Razlog za ugoditev tožbenemu zahtevku je torej v tem, da tožena stranka ni dokazala, da so splošni pogoji izključevali njeno obveznost plačila zavarovalnine v okoliščinah, kakršne je zatrjevala. Zato sodišče ni ugotavljalo, ali so v času zatrjevane tatvine avtomobila bile v B. vojne razmere in ali je bila tatvina v kakšni zvezi s tem. To bi postalo pomembno le, če bi bilo treba ugotavljati obstoj okoliščin, ki izključujejo odgovornost tožene stranke. Ker pa tožena stranka, na kateri je bilo trditveno in dokazno breme, ni dokazala vsebine določb zavarovalnih pogojev, veljavnih v času sklenitve zavarovalne pogodbe, ni bilo znano, kaj naj se v zvezi s tem sploh ugotavlja. Zato je revizijsko zatrjevanje vojnih razmer odveč, saj ni ugotovljeno, da zavarovalni pogoji tožene stranke, veljavni v času sklenitve zavarovalne pogodbe, izključujejo obveznost tožene stranke zaradi obstoja takšnih razmer.

Sodba prve stopnje ne temelji na zatrjevani okoliščini, da zelena karta ni izključevala Bosne iz zavarovanja. Gre za povzetek tožnikove izpovedi, ki ni v nikakršni zvezi z vprašanjem, kakšna je vsebina upoštevnih zavarovalnih pogojev, in z vprašanjem, ali je bil tožnik seznanjen s pogoji, ki so začeli veljati dne 31.12.1992. Povzetek tožnikove izpovedi torej ne more pomeniti uveljavljane bistvene kršitve določb postopka, ker se ne nanaša na odločilna dejstva.

Glede na navedeno uveljavljani revizijski razlogi niso podani, prav tako ne razlogi, na katere pazi revizijsko sodišče po uradni dolžnosti (386.čl. ZPP). Zato je revizijsko sodišče zavrnilo revizijo tožene stranke kot neutemeljeno (393.čl. ZPP). Pri tem glede na določbe ZPP ni moglo upoštevati dopisa Ministrstva pravosodja in obče uprave Bosne in Hercegovine z dne 14.11.1997 in Temeljnega javnega tožilstva v B. z dne 24.2.1998 kot zapoznelih odgovorov na sodne poizvedbe z dne 24.2.1997.