Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VSL Sodba I Cpg 475/2022

ECLI:SI:VSLJ:2023:I.CPG.475.2022 Gospodarski oddelek

hipotekarna tožba sprememba tožbe dopustnost spremembe tožbe kriterij smotrnosti načelo ekonomičnosti postopka določljivost zahtevka trdtiveno in dokazno breme revolving posojilna pogodba konkretizirano prerekanje dejstev pritožbena novota
Višje sodišče v Ljubljani
16. marec 2023
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

V okviru "smotrnosti za dokončno ureditev razmerja med strankama" je uzakonjeno tudi načelo ekonomičnosti postopka iz 11. člena ZPP, ki nalaga sodišču dolžnost, da si prizadeva, da se opravi postopek brez zavlačevanja in s čim manjšimi stroški ter onemogočiti vsako zlorabo pravic, ki jih imajo stranke v postopku.

Pavšalna navedba, da posojilojemalec tožeči stranki ne dolguje nič, ker naj tožeča stranka ni izkazala, da bi posojilodajalcu nakazala več kot 37.000,00 EUR (kolikor je posojilojemalec nesporno vrnil tožeči stranki) ob pojasnilu tožeče stranke o dogajanju v zvezi s Pogodbo o revolving posojilu in sklenjenimi dodatki, razloga za znižanje višine odobrenega revolving posojila v Dodatku št. 4 k Pogodbi o revolving posojilu ter njenih trditvah o višini dolga in plačilu posojilodajalca po zapadlosti revolving posojila, ne predstavlja konkretizirnega nasprotovanja.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se prvostopenjska sodba v III. točki izreka spremeni tako, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki v roku 15 dni povrniti pravdne stroške v višini 2.071,00 EUR, v primeru zamude pa tudi zakonske zamudne obresti od zamude do plačila.

II. V preostalem delu se pritožba zavrne in se izpodbijana sodba potrdi v I. in nespremenjenem delu III. točke izreka.

III. Tožena stranka nosi sama svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Postopek se je začel na podlagi predloga za izdajo sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine. Izvršilno sodišče je s sklepom o izvršbi VL 80893/2019-2 z dne 13. 9. 2019 (sklep o izvršbi) dolžniku in zastavitelju (tožeči stranki) naložilo plačilo 114.918,48 EUR in dovolilo izvršbo s predlaganimi izvršilnimi sredstvi. Tožena stranka je proti sklepu o izvršbi na podlagi verodostojne listine obrazloženo ugovarjala. Zato je izvršilno sodišče sklep o izvršbi v delu, ki se nanaša na toženo stranko, razveljavilo.1 V tem delu se je postopek nadaljeval kot pravdni postopek.

2. Tožeča stranka je v odgovoru na tožbo dopolnila svoje trditve in spremenila tožbo tako, da je postavila zahtevek v smislu hipotekarne tožbe. Tožena stranka je spremembi tožbe nasprotovala. Sodišče prve stopnje je s sklepom na naroku za glavno obravnavo 11. 5. 2022 (red. št. 38) spremembo tožbe dopustilo. Z izpodbijano sodbo je odločilo, da je tožena stranka dolžna priznati tožeči stranki, da je upravičena zahtevati poplačilo zavarovane terjatve v znesku 114.918,48 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 12. 9. 2020 dalje do plačila, skupaj s pravdnimi in izvršilnimi stroški, ter dopustiti plačilo te terjatve do najvišjega zneska 174.000,00 EUR z izvršbo na zastavljeno nepremičnino parc. št. 855, k. o. ... (ID znak: parcela ...) vse v roku 15 dni od prejema sodbe (I. točka izreka). Višji tožbeni zahtevek tožeče stranke (nad 174.000,00 EUR) je zavrnilo (II. točka izreka). Toženi stranki je naložilo plačilo stroškov postopka v višini 2.115,00 EUR s pripadki (III. točka izreka).

3. Proti I. in III. točki izreka prvostopenjske sodbe in sklepu o dopustitvi spremembe tožbe se je pravočasno pritožila tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Sodišču prve stopnje je očitala, da je arbitrarno dopustilo spremembo tožbe, ker je slednja podaljšala postopek in ni prinesla dokončne ureditve razmerij med pravdnima strankama. Zatrjevala je, da je sodišče prve stopnje zmotno presodilo, da je posojilojemalec črpal odobreno revolving posojilo v višini 158.000,00 EUR. Nadalje je sodišču prve stopnje očitala, da je dopustilo neustrezen tožbeni zahtevek in da je izrek v delu, ki se nanaša na pravdne in izvršilne stroške, nedoločljiv. Trdila je, da je sodišče prve stopnje ob upoštevanju določil Pogodbe o revolving posojilu št. 000/2 z dne 15. 1. 2018 (A4; Pogodba o revolving posojilu) nepravilno vračunalo delna poplačila posojila ter da je zmotno odločilo o stroških postopka, ker ni upoštevalo, da je tožeča stranka s predlogom za izvršbo na podlagi verodostojne listine v celoti propadla. Predlagala je, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep o dopustitvi spremembe tožbe spremeni tako, da spremembe tožbe ne dopusti, izpodbijani del prvostopenjske sodbe pa tako, da zavrne celotni tožbeni zahtevek in tožeči stranki naloži plačilo vseh stroškov postopka. Priglasila je pritožbene stroške.

4. Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

5. Pritožba proti glavni stvari ni utemeljena. Pritožba proti stroškovni odločitvi je delno utemeljena.

_O pritožbenih očitkih glede dopustitve spremembe tožbe_

6. V skladu z določilom prvega odstavka 184. člena ZPP lahko tožeča stranka tožbo spremeni do konca glavne obravnave. Sprememba tožbe je sprememba istovrstnosti zahtevka, povečanje obstoječega zahtevka ali uveljavljanje drugega zahtevka poleg obstoječega (drugi odstavek 184. člena ZPP). V skladu z določilom prvega odstavka 185. člena ZPP lahko sodišče dovoli spremembo tožbe, čeprav se tožena stranka temu upira, če misli, da bi bilo to smotrno za dokončno ureditev razmerja med strankama. Šteje se, da sprememba tožbe ni smotrna za dokončno ureditev razmerja med strankama, če bi zaradi tega prišlo do spremembe stvarne pristojnosti sodišča. V okviru "smotrnosti za dokončno ureditev razmerja med strankama" je uzakonjeno tudi načelo ekonomičnosti postopka iz 11. člena ZPP, ki nalaga sodišču dolžnost, da si prizadeva, da se opravi postopek brez zavlačevanja in s čim manjšimi stroški ter onemogočiti vsako zlorabo pravic, ki jih imajo stranke v postopku. Načelo ekonomičnosti zahteva, da se, kadar je to mogoče, "izkoristi" že zbrano procesno gradivo in omogoči dokončna ureditev spora. To je tudi v skladu z zahtevo po učinkovitem sodnem varstvu, saj bo morala v nasprotnem primeru tožeča stranka vložiti novo tožbo, v novem postopku pa bo treba začeti vse od začetka. Zato je prav, da sodišče dovoli spremembo tožbe, če se je s tem mogoče izogniti novi tožbi.2

7. Upoštevajoč pojasnjeno so neutemeljeni pritožbeni očitki, da je sodišče prve stopnje postopalo arbitrarno in kršilo določila pravdnega postopka, ker je dopustilo spremembo tožbe. Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da so bili v tem primeru izpolnjeni zakonski pogoji za dopustitev spremembe tožbe. Pojasnilo je tudi, zakaj meni, da je dopustitev spremembe tožbe smiselna za dokončno ureditev razmerja med pravdnima strankama. Pritožbeno sodišče se v celoti strinja z razlogi sodišča prve stopnje in pri tem še dodaja.

8. Zmotno je pritožbeno stališče tožene stranke, da ta postopek ni potreben, ker ima tožeča stranka na njeni nepremičnini že vpisano hipoteko. Tožeča stranka nima neposredno izvršljive hipoteke, zato mora pred izvršbo na nepremičnino pridobiti izvršilni naslov. To pa lahko doseže le s tožbo. Sodišče prve stopnje je torej pravilno ocenilo, da je sprememba tožbe koristna za dokončno ureditev razmerij med pravdnima strankama. Neutemeljeni so tudi pritožbeni očitki, da je dopustitev spremembe tožbe podaljšala postopek. Sprememba tožbe je bila predlagana že v dopolnitvi tožbe, zato o podaljšanju postopka ni mogoče govoriti. Poleg tega pa je smotrnost dovolitve spremembe tožbe, kot je že bilo pojasnjeno, treba presojati celokupno, torej tudi z vidika ekonomičnosti in stroškov postopka za stranki. Zavrnitev dopustitve spremembe tožbe bi v tem primeru povzročila dodatne stroške pravdnih strank. Glede na navedeno tako pritožbeni očitki tožene stranke o arbitrarnosti odločitve sodišča prve stopnje in kršitvi določil pravdnega postopka v zvezi z odločitvijo o dopustitvi spremembe tožbe niso utemeljeni.

_K pritožbenim očitkom o glavni stvari_

9. Tožeča stranka je kot posojilodajalka s posojilojemalcem A., d. o. o. (dolžnikom) in zastaviteljem (toženo stranko) sklenila Pogodbo o revolving posojilu. Z navedeno pogodbo se je banka zavezala dati posojilojemalcu posojilo v znesku do 158.000,00 EUR od sklenitve pogodbe do 31. 7. 2018; v znesku do 100.000,00 EUR od 1. 8. 2018 do 30. 9. 2018 in v znesku do 30.000,00 EUR od 1. 10. 2018 do 31. 12. 2018, posojilojemalec pa se je zavezal posojilo črpati in ga vrniti ter plačati obresti, nadomestila ter druge stroške v času in na način, določen v pogodbi (1. člen Pogodbe o revolving posojilu). Kot zastavitelj je pogodbo podpisala tudi tožena stranka, ki je za plačilo obveznosti posojilojemalca (glavnice in vseh pripadkov) zastavila svojo nepremičnino.3 K Pogodbi o revolving posojilu so pogodbene stranke sklenile štiri dodatke.4 S prvim dodatkom, sklenjenim 26. 7. 2018, so pogodbene stranke spremenile 1. člen Pogodbe o revolving posojilu tako, da se je banka zavezala dati posojilojemalcu posojilo v znesku do 158.000,00 EUR od sklenitve pogodbe do 30. 9. 2018 ter v znesku do 30.000,00 EUR od 1. 10. 2018 do 31. 12. 2018. Z drugim dodatkom, sklenjenim 5. 10. 2018, so pogodbene stranke ponovno spremenile 1. člen Pogodbe o revolving posojilu, in sicer tako, da se je banka zavezala dati posojilojemalcu posojilo v znesku do 158.000,00 EUR od 1. 10. 2018 do 31. 12. 2018. V tretjem dodatku k Pogodbi o revolving posojilu, sklenjenem 17. 1. 2019, so nato pogodbene stranke podaljšale rok vračila posojila do 31. 3. 2019. V zadnjem, četrtem dodatku pa se je banka zavezala dati posojilojemalcu posojilo v višini 121.000,00 EUR z rokom vračila do 30. 6. 2019. 10. Tožeča stranka je po spremembi tožbe zahtevala, da sodišče naloži toženi stranki (realnemu dolžniku), da je dolžna priznati, da je tožeča stranka upravičena zahtevati poplačilo svoje terjatve iz zastavljene nepremičnine v višini 114.918,48 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 12. 9. 2020 dalje do plačila, skupaj s pravdnimi in izvršilnimi stroški, ter dopustiti poplačilo te terjatve tožeče stranke z izvršbo na to nepremičnino. Takšen zahtevek je v primeru hipotekarne tožbe pravilen.5 Zato tožena stranka ne more uspeti s trditvami, da za postavljen zahtevek ni podlage v veljavnih predpisih.

11. Zmotno je prepričanje tožene stranke, da tožeča stranka ni zmogla svojega trditvenega bremena glede črpanja revolving posojila v višini 158.000,00 EUR s strani posojilojemalca. Trditve tožeče stranke o višini črpanega revolving posojila izhajajo iz trditev tožeče stranke, v katerih je opisala potek sklepanja Pogodbe o revolving posojilu in dodatkov k tej pogodbi, trditev o višini dolga na dan zapadlosti revolving posojila v plačilo ter iz trditev tožeče stranke, da je posojilojemalec s podpisom Dodatka št. 4 k Pogodbi o revolving posojilu priznal višino revolving posojila v znesku 158.000,00 EUR. To je tožeča stranka zatrjevala na prvem naroku za glavno obravnavo. Te trditve tožeče stranke so v tem primeru zaradi zelo skopih in pavšalnih trditev tožene stranke, ki jih je podala šele na prvem naroku za glavno obravnavo, zadostovale.

12. Nadalje je zmotno prepričanje tožene stranke, da tožeča stranka ni uspela dokazati, da je posojilojemalec črpal revolving posojilo v višini 158.000,00 EUR. Upoštevajoč pravno naravo revolving posojila to jasno in nedvoumno izhaja že iz sklenjene Pogodbe o revolving posojilu in njenih dodatkov. Revolving posojilo je oblika kratkoročnega financiranja, namenjena premostitvi kratkoročnih likvidnostnih težav. Imetnik revolving posojila ima možnost večkratnega koriščenja sredstev v poljubni višini do skupne višine sredstev, ki so mu na voljo, ob poljubnem času in za poljuben namen. V času trajanja revolving posojila lahko imetnik kadarkoli vrne sredstva v poljubni višini in jih nato ponovno poljubno črpa.

13. Upoštevajoč pojasnjeno naravo revolving posojila, določilo 1. člena Pogodbe o revolving posojilu glede odobrene višine revolving posojila v posameznih obdobjih, časovno sosledje sklepanja dodatkov k Pogodbi o revolving posojilu, trditve in dokazila o poplačilu 37.000,00 EUR s strani posojilojemalca, trditve in dokazila o stanju dolga po Pogodbi o revolving posojilu, katerim tožena stranka ni konkretno nasprotovala ter trditve in dokazila o poplačilu več kot 7.000,00 EUR s strani posojilojemalca po zapadlosti revolving posojila v plačilo, je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je posojilojemalec črpal odobreno revolving posojilo v višini 158.000,00 EUR.

14. Zmotno je prepričanje tožene stranke, da je bila zaradi sklenitve Dodatka št. 1 k Pogodbi o revolving posojilu znesek odobrenega revolving posojila manjši od predvidenega v Pogodbi o revolving posojilu. Bil je višji, za 58.000,00 EUR. Smiselno enako velja tudi po Dodatku št. 2. Tožena stranka namreč spregleda, da je bilo po Pogodbi o revolving posojilu posojilojemalcu odobreno revolving posojilo v višini 158.000,00 EUR le za obdobje od sklenitve pogodbe do 31. 7. 2018, nato pa se je za naslednje obdobje višina odobrenega revolving posojila znižala. To pomeni, da bi posojilojemalec moral do 31. 7. 2018 vrniti tožeči stranki vse, kar je prejel nad 100.000,00 EUR, saj je bil od tega dne dalje po Pogodbi o revolving posojilu upravičen koristiti le še posojilo do višine 100.000,00 EUR. Ker tega ni storil, je bil sklenjen dodatek, s katerim se je povečala višina odobrenega posojila najprej za drugo obdobje, nato še za tretje obdobje, nazadnje pa se je dvakrat podaljšal rok za vračilo posojila. Upoštevajoč pojasnjeno ter dejstvo, da se je po poplačilu 37.000,00 EUR znižalo odobreno revolving posojilo za ta znesek, ni logično in niti življenjsko, da bi se povečeval znesek odobrenega revolving posojila za drugo in tretje obdobje, če odobreno revolving posojilo v višini 158.000,00 EUR ne bi bilo črpano v celoti.

15. Poleg navedenega je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da tožena stranka višini dolga, ki jo je v dopolnitvi tožbe navedla tožeča stranka in za katero je predložila izpisek iz svojih poslovnih knjig, ni konkretno nasprotovala. Le pavšalna navedba, da posojilojemalec tožeči stranki ne dolguje nič, ker naj tožeča stranka ni izkazala, da bi posojilodajalcu nakazala več kot 37.000,00 EUR (kolikor je posojilojemalec nesporno vrnil tožeči stranki) ob pojasnilu tožeče stranke o dogajanju v zvezi s Pogodbo o revolving posojilu in sklenjenimi dodatki, razloga za znižanje višine odobrenega revolving posojila v Dodatku št. 4 k Pogodbi o revolving posojilu ter njenih trditvah o višini dolga in plačilu posojilodajalca po zapadlosti revolving posojila, namreč ne predstavlja konkretizirnega nasprotovanja. Pritožbeno sodišče še dodaja, da tožena stranka s temi trditvami ob upoštevanju pojasnil tožeče stranke in s strani tožeče stranke predloženih dokazil ni vzbudila nobenega dvoma v resničnost trditev tožeče stranke. Kdaj točno je bilo revolving posojilo dejansko črpano, za odločitev v tem postopku, glede na to, da tožeča stranka ne vtožuje pogodbenih obresti, ni pravno odločilno dejstvo. Zato odsotnost navedbe tega dejstva na odločitev ne vpliva. Prav tako okoliščina, da tožeča stranka ni zahtevala plačila pogodbenih obresti, za odločitev v tem postopku, ob dejstvu, da tožena stranka med postopkom ni trdila, da posojilojemalec ne bi poravnal pogodbenih obresti, ni v nobenem oziru pravno odločilna (niti kot indic).

16. Ker je posojilojemalec tožeči stranki vrnil del posojila v višini 37.000,00 EUR šele 17. 1. 2019, in ne 7. 1. 2019 (glej B4), kot to v pritožbi zmotno trdi tožena stranka, slednja ne more uspeti niti s pritožbenimi trditvami, da bi upoštevajoč pojasnila sodišča prve stopnje moralo biti zmanjšanje za 37.000,00 EUR upoštevano že v Dodatku št. 3 in ne šele v Dodatku št. 4 k Pogodbi o revolving posojilu. Dejstvu, da je bil sklenjen Dodatek št. 3 in delno poplačilo v višini 37.000,00 EUR na isti dan, ob izostanku kakršnihkoli trditev o časovnem sosledju dogodkov na ta dan, ni mogoče pripisati nobenega pravno odločilnega pomena.

17. Upoštevajoč vse pojasnjeno je tako sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je posojilojemalec črpal celotni znesek odobrenega revolving posojila.

18. Pritožbene trditve o nepravilnem vračunavanju delnih poplačil zaradi neupoštevanja pogodbenih določil predstavljajo nedovoljene pritožbene novote. Način obračunavanja pogodbenih obresti in zamude pri njihovih plačilih, ki ga v pritožbi zatrjuje tožena stranka, določa pogodbeno materialno pravo. Sodišče pogodbeno materialno pravo upošteva le, če se med postopkom pred sodiščem prve stopnje pravdni stranki nanj izrecno sklicujeta. Ker se pravdni stranki na ta določila Pogodbe o revolving posojilu med postopkom pred sodiščem prve stopnje nista sklicevali, jih sodišče samo ne sme uporabiti. Tožena stranka ni z ničemer pojasnila, zakaj teh trditev ni mogla pravočasno podati pred sodiščem prve stopnje. Zato jih pritožbeno sodišče ne sme upoštevati (prvi odstavek 337. člena ZPP). Tudi sicer pa ta določila v konkretnem primeru niti ne bi bila uporabljiva, saj tožeča stranka ni vtoževala zamudnih obresti od pogodbenih obresti, temveč je vtoževala le zamudne obresti od glavnice.

19. Tožena stranka ne more uspeti niti s pritožbenimi trditvami, da tožeča stranka ni navedla pravne podlage, na podlagi katere je dolžna dopustiti prodajo svoje nepremičnine tudi za poplačilo pravdnih in izvršilnih stroškov tožeče stranke. Tožeča stranka je v dopolnitvi tožbe navedla, da se je tožena stranka zavezala jamčiti za posojilojemalca iz kreditne pogodbe, kar zajema plačilo glavnice in vseh pripadkov. Iz navedene trditve tožeče stranke izhaja, da sta se pravdni stranki dogovorili (v sklenjenih pogodbah, ki predstavljajo pogodbeno materialno pravo), da bo tožena stranka kot zastaviteljica jamčila tudi za poplačilo vseh pripadkov povezanih s posojilom po Pogodbi o revolving posojilu. Torej tudi stroškov povezanih z izterjavo in poplačilom posojila, kar nedvomno zajema tudi vse potrebne pravdne in izvršilne stroške. Tožena stranka med postopkom pred sodiščem prve stopnje tem trditvam tožeče stranke ni nasprotovala, zato jih je sodišče prve stopnje v skladu z določilom drugega odstavka 214. člena ZPP pravilno štelo za priznane. Ugotavljanje vsebine pogodbenega materialnega prava namreč predstavlja dejansko vprašanje.

20. Neutemeljene so tudi pritožbene trditve o kršitvi določil pravdnega postopka in ustavnih pravic, ker naj bi bil izrek sodbe v I. točki nedoločljiv, ker sodišče prve stopnje ni navedlo višine izvršilnih in pravdnih stroškov. To ne drži. Kot je bilo že pojasnjeno v predhodnem odstavku, se je tožena stranka zavezala, da bo jamčila za vse obveznosti posojilojemalca iz Pogodbe o revolving posojilu, torej tudi za morebitne pravdne in izvršilne stroške. Logično je, da višina teh stroškov ob sklenitvi dogovora ni znana oziroma sploh ni nujno, da bodo ti stroški nastali. Prav tako končna oziroma potrebna višina teh stroškov v trenutni fazi postopka še ni znana. Ker pa se je tožena stranka zavezala jamčiti tudi za te stroške, ki jih je mogoče dovolj individualizirati (pravdni in izvršilni stroški, ki bodo potrebni za dosego poplačila posojila iz Pogodbe o revolving posojilu), ni mogoče zaključiti, da le zaradi izostanka navedbe višine izvršilnih in pravdnih stroškov, izrek sodišča prve stopnje ni določljiv. Iz navedene dikcije izreka namreč jasno izhaja, da je tožena stranka dolžna poravnati tudi vse potrebne izvršilne in pravdne stroške, ki so že in še bodo nastali v zvezi s poplačilom posojila. Kakšna bo njihova končna višina, pa je odvisno od ravnanj strank. Zato tožena stranka s pritožbenimi očitki o nedoločljivosti izreka ne more uspeti.

21. Temeljno pravilo o povrnitvi pravdnih stroškov je, da v končni posledici bremenijo tistega, ki je s svojim ravnanjem povzročil, da je bila pravda potrebna, zaradi kršitve subjektivnih pravic materialnega prava nasprotne stranke pa jo je izgubil (načelo uspeha). Odločilno je načelo končnega uspeha, ne pa uspešnost posameznih pravdnih dejanj ali posamezne faze postopka. S stališča tožeče stranke pomeni uspeh po 154. členu ZPP ugodilna sodba, s stališča tožene stranke pa zavrnilna sodba. Ker je tožeča stranka s svojim tožbenim zahtevkom uspela, ji je tako tožena stranka dolžna povrniti potrebne stroške, kot je to pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje.

_K pritožbenim očitkom proti stroškovni odločitvi_

22. Držijo pa pritožbeni očitki, da je sodišče prve stopnje tožeči stranki neutemeljeno priznalo pravdne stroške za sodno takso za predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine v višini 44,00 EUR. O tej sodni taksi je namreč že pravnomočno odločeno s sklepom o izvršbi, ki je proti posojilojemalcu že postal pravnomočen. Ker je sodišče prve stopnje od tožeče stranke v tem postopku terjalo le razliko sodne takse, je tako tožeča stranka v tem postopku upravičena le do povračila razlike sodne takse v višini 2.071,00 EUR.

_Sklepno_

23. Pritožbeno sodišče je s tem odgovorilo na pravno odločilne pritožbene razloge (prvi odstavek 360. člena ZPP).

24. Glede na vse navedeno so delno utemeljeni pritožbeni očitki proti odločitvi o stroških postopka. Zato je pritožbeno sodišče na podlagi šeste alineje 358. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 351. člena ZPP izpodbijano sodbo v III. točki izreka spremenilo tako, kot izhaja iz I. točke izreka te sodbe.

25. Pritožbeni očitki proti I. točki izreka in proti preostalemu delu III. točke izreka prvostopenjske sodbe niso utemeljeni. Ker pa pritožbeno sodišče tudi ob uradnem preizkusu preostalega dela izpodbijane sodbe ni zaznalo nobenih kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP, je pritožbo v tem delu kot neutemeljeno zavrnilo in prvostopenjsko sodbo v I. in preostalem, nespremenjenem delu III. točke izreka potrdilo (353. člen ZPP).

26. Izrek o pritožbenih stroških temelji na določilu drugega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 154. člena ZPP. Tožena stranka je s pritožbo delno uspela le glede stranske terjatve, kar pa na uspeh ne vpliva. Zato je dolžna sama nositi svoje pritožbene stroške.

1 Sklep o izvršbi je v delu, ki se je nanašal na posojilojemalca ostal v veljavi in je postal pravnomočen in izvršljiv. 2 Prim. VSL sklep II Cpg 1111/2016 z dne 27. 10. 2016, VSL sklep I Cpg 1141/2017 z dne 21. 2. 2018 ter D. Wedam Lukić v Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2009, 2. knjiga, stran 205 in naslednje. 3 Glej Pogodbo o zastavi nepremičnin – maksimalna hipoteka št. 99-039-193 z dne 15. 1. 2018 (A9). 4 Vse štiri dodatke k Pogodbi o revlolving posojilu je kot zastaviteljica podpisala tudi tožena stranka. 5 Glej: T. Keresteš v Stvarnopravni zakonik s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2004, komentar k 153. členu, str. 688 in 689 ter VSL sodba II Cp 127/2017 z dne 20. 4. 2017.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia