11. 2. 2016

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopkih za preizkus pobude in ustavne pritožbe Ingrid Pečnik, Maribor, ki jo zastopa Odvetniška pisarna Primec & Lah, d. o. o., Maribor, na seji 11. februarja 2016

sklenilo:

1.Ustavna pritožba zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. Cst 584/2015 z dne 27. 10. 2015 v zvezi s sklepom Okrožnega sodišča v Mariboru št. St 3567/2014 z dne 8. 9. 2015 se ne sprejme.

2.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 1. točke 399. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Uradni list RS, št. 13/14 – uradno prečiščeno besedilo in 10/15 – popr.) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

1.Pritožnica izpodbija sklepa sodišč, s katerima je bilo odločeno, da se postopek odpusta obveznosti ustavi in predlog za odpust obveznosti zavrne, ker je bila pritožnica pravnomočno obsojena za kaznivo dejanje poslovne goljufije po prvem odstavku 211. člena Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 50/12 – uradno prečiščeno besedilo, 54/15 in 6/16 – popr. – v nadaljevanju KZ-1). Po navedbah sodišč naj zato odpust obveznosti na podlagi 1. točke 399. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP) ne bi bil dovoljen. Pritožnica v ustavni pritožbi zatrjuje kršitev 22. člena Ustave, ker naj bi bili odločitvi sodišč očitno napačni oziroma samovoljni. Sodišči naj bi namreč pri razlagi določno in pomensko jasne 1. točke 404. člena ZFPPIPP prekoračili meje mogočega jezikovnega pomena določbe ter s tem povzročili nedopustno degradacijo rokov. Takšna razlaga contra legem naj bi v pravni red vnašala nedopustno pravno negotovost, saj naj bi pritožnici pripisala nepredvidljive posledice. Sodišči naj bi s tako razlago določbe ustvarili novo pravilo, ki naj bi poseglo v pritožničino pravico iz 22. člena Ustave. Pritožnica predlaga začasno zadržanje izvrševanja sklepa sodišča prve stopnje.

2.Pritožnica vlaga tudi pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti 1. točke 399. člena ZFPPIPP, ki naj bi bila v neskladju z 78. členom KZ-1, s čimer naj bi bilo kršeno načelo pravne države iz 2. člena Ustave, ker naj bi povzročala pravno negotovost in s tem nezaupanje v pravo.

3.Ustavno sodišče ni sprejelo ustavne pritožbe v obravnavo, ker niso izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 55.b člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo in 109/12 – v nadaljevanju ZUstS) (1. točka izreka).

4.Iz ustaljene ustavnosodne presoje izhaja, da Ustavno sodišče za presojo medsebojne skladnosti dveh zakonov ali določb istega zakona ni pristojno (prvi odstavek 160. člena Ustave in prvi odstavek 21. člena ZUstS), razen če bi ta medsebojna neskladnost kršila načela pravne države in s tem 2. člen Ustave (npr. odločba št. U-I-299/96 z dne 12. 12. 1996, Uradni list RS, št. 5/97, in OdlUS V, 177). Pobuda vsebuje očitek, da je izpodbijana določba zaradi neskladnosti z določbami KZ-1 v neskladju z 2. členom Ustave.

5.Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes (prvi odstavek 24. člena ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena ZUstS je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj.

6.Ker izpodbijana določba ne učinkuje neposredno, se v takšnih primerih pobuda lahko vloži šele po izčrpanju pravnih sredstev zoper posamični akt, izdan na podlagi izpodbijanega predpisa, hkrati z ustavno pritožbo, pod pogoji iz 50. do 60. člena ZUstS. To stališče Ustavnega sodišča je podrobneje obrazloženo v sklepu Ustavnega sodišča št. U-I-275/07 z dne 22. 11. 2007 (Uradni list RS, št. 110/07, in OdlUS XVI, 82). Predpostavka za vložitev ustavne pritožbe in pobude v takih primerih ni le formalno izčrpanje pravnih sredstev, temveč tudi njihovo vsebinsko izčrpanje. To pomeni, da mora pobudnik trditve o domnevni protiustavnosti ureditve, na podlagi katere temelji odločitev v njegovem primeru, uveljavljati že v postopku pred pristojnimi sodišči. Pobudnica navedenega v pritožbi zoper sklep sodišča prve stopnje ni uveljavljala. To pomeni, da ni izčrpala pravnih sredstev v vsebinskem smislu. Zato ne izkazuje pravnega interesa za začetek postopka za oceno ustavnosti izpodbijane določbe. Ustavno sodišče je zato njeno pobudo zavrglo (2. točka izreka).

7.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena in drugega odstavka 55.b člena v zvezi s tretjim odstavkom 26. člena v zvezi s prvim odstavkom 49. člena ZUstS ter prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10 in 56/11) v sestavi: predsednik mag. Miroslav Mozetič ter sodnice in sodniki dr. Mitja Deisinger, dr. Dunja Jadek Pensa, mag. Marta Klampfer, dr. Etelka Korpič – Horvat, dr. Ernest Petrič, Jasna Pogačar, dr. Jadranka Sovdat in Jan Zobec. Sklep je sprejelo soglasno.

mag. Miroslav Mozetič

Predsednik