Jedro

Smisel omejitve dolžnikove poslovne sposobnosti je ravno v ohranitvi stečajne mase, zaradi česar je vsak poseg v stečajno maso nedopusten.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ustavilo postopek odpusta obveznosti in predlog za odpust obveznosti zavrnilo.

2. Zoper sklep se je pravočasno, iz vseh pritožbenih razlogov pritožil dolžnik. Predlagal je, da višje sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je postopek odpusta obveznosti ustavilo in predlog za odpust obveznosti zavrnilo, ker je dolžnik kršil obveznosti iz 386. člena ZFPPIPP. Sodišče je ugotovilo (in tega pritožnik ne zanika), da je po začetku postopka osebnega stečaja brez vednosti in soglasja stečajnega upravitelja odstranil okna na nepremičnini, ki je del stečajne mase, s tem pa vrednost te nepremičnine zmanjšal. To dejanje pomeni nedopustno razpolaganje s premoženjem.

5. Iz določila prvega odstavka 386. člena ZFPPIPP izhaja, da je z začetkom stečajnega postopka dolžnikova poslovna sposobnost omejena (med drugim) v tem smislu, da ne more sklepati pogodb in opravljati drugih pravnih poslov ali dejanj, katerih predmet je razpolaganje s premoženjem, ki spada v stečajno maso. Dolžnik v pritožbi pojasnjuje, zakaj je prišlo do posega v stečajno maso, kar pa za odločitev ne more biti relevantno. Ne glede na to, da višje sodišče razume težek položaj, v katerem se je dolžnik znašel, to ne more opravičiti dejstva, da je zaradi njegovega ravnanja prišlo do prikrajšanja stečajne mase, namenjene za vsaj delno poplačilo dolžnikovih dolgov. Namen postopka osebnega stečaja je enak namenu stečajnega postopka nad pravno osebo - postopek osebnega stečaja se vodi, da bi vsi upniki iz premoženja stečajnega dolžnika prejeli plačilo svojih navadnih terjatev do stečajnega dolžnika hkrati in v enakih deležih (prvi odstavek 382. člena ZFPPIPP). Zaradi zahteve po enakem obravnavanju upnikov mora biti onemogočeno tudi vsako dejanje, s katerim se posega v stečajno maso, ne glede na razloge, iz katerih je do takih posegov prišlo. Smisel omejitve dolžnikove poslovne sposobnosti (iz 386. člena ZFPPIPP) je ravno v ohranitvi stečajne mase, zaradi česar je vsak poseg v stečajno maso nedopusten. V konkretnem primeru je stečajna masa zaradi dolžnikovega dejanja brez dvoma zmanjšana, zaradi česar višje sodišče kot pravilno potrjuje stališče izpodbijanega sklepa, da ravnanje dolžnika predstavlja nedopustno razpolaganje s premoženjem, ki spada v stečajno maso oziroma kršitev prvega odstavka 386. člena ZFPPIPP.

6. Na podlagi navedenega se odločitev sodišča prve stopnje, ki je postopek odpusta obveznosti ustavilo in predlog za odpust obveznosti zavrnilo, izkaže kot pravilna. Pritožbena navedba, da je dolžnik vzpostavil prvotno stanje, za odločitev ni bistvenega pomena (tudi sicer pa je okna vgradil le zasilno), saj dejstvo, da je razpolaganje ostalo pri „poskusu“, za odločitev ne more biti odločilno. Pomembno je namreč, da je dolžnik poseg opravil brez vednosti in soglasja upravitelja po začetku stečajnega postopka ter, da je s tem stečajno maso brez dvoma zmanjšal. 7. Glede na navedeno je višje sodišče pritožbo dolžnika kot neutemeljeno zavrnilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).