Up-52/94

15/2-1995

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe J. B. iz K., ki ga zastopa E. D., odvetnik v K. na seji senata dne 15/2-1995

s k l e n i l o:

Ustavna pritožba J. B. zoper sklep Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, opr. št. II Ips 948/93 z dne 21/4-1994, se ne sprejme.

O b r a z l o ž i t e v

Pritožnik po svojem pooblaščencu izpodbija sklep Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, opr. št. II Ips 948/93 z dne 21/4- 1994, s katerim je bila zavrnjena revizija zoper sklep Višjega sodišča v Kopru, opr. št. Cp 709/93 z dne 6/10-1993, v zvezi s sklepom Temeljnega sodišča v Kopru, enote v Kopru, opr. št. P 118/91 z dne 16/6-1993. Meni, da izpodbijani sklep krši pravico do spoštovanja doma iz 8. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Predlaga razveljavitev izpodbijanih sklepov in vrnitev zadeve v novo odločanje na prvo stopnjo.

Pritožnik je navedel, da je bila z izpodbijanim prvostopnim sklepom zavrnjena zahteva za obnovo postopka v zadevi zaradi izpraznitve stanovanja. Z nadaljnjimi pravnimi sredstvi ni dosegel želene spremembe prvostopne odločbe. Tako v predlogu za obnovo kot v pravnih sredstvih je zatrjeval, da je hiša, iz katere bi se moral izseliti, v zasebni lasti in zato Krajevna skupnost Boršt ni bila aktivno legitimirana za vložitev izselitvene tožbe. Z isto trditvijo utemeljuje ustavno pritožbo. Navedel je še, da ima po dogovoru z lastniki stanovanja na njem dosmrtni užitek.

Predlog za obnovo postopka je sodišče prve stopnje zavrnilo iz razloga, ker je pritožnik dejstvo, da je hiša, iz katere bi se moral izseliti, v zasebni lasti, uveljavljal že v prvem postopku in kot dokaz tudi predložil zemljiškoknjižni izpisek.

Drugostopno in Vrhovno sodišče sta tej ugotovitvi pritrdili.

Ustavno pritožbo je po prvem odstavku 51. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94, v nadaljevanju: ZUstS) mogoče vložiti, ko so izčrpana vsa pravna sredstva. Prvi odstavek 52. člena ZUstS pa določa 60-dnevni rok od dneva vročitve posamičnega akta, zoper katerega je mogoča ustavna pritožba.

V obravnavanem primeru je Ustavno sodišče presojalo, ali je sodišče v postopku, ki je tekel na podlagi zahteve za obnovo postopka, kršilo zatrjevano človekovo pravico oziroma temeljno svoboščino. Pritožnik tega ne zatrjuje niti taka kršitev ne izhaja iz listin, ki jih je pritožnik priložil ustavni pritožbi. Sodišče je namreč zavrnilo pravno sredstvo, ker je pritožnik dejstva, ki jih je uveljavljal kot nova, uveljavljal že v prvem postopku. Kot izhaja iz izpodbijane revizijske odločbe, se je sodišče tedaj o njih tudi izreklo.

Ker v postopku za obnovo očitno ni bila kršena človekova pravica ali temeljna svoboščina, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo (prva alinea drugega odstavka 55. člena ZUstS). Senat Ustavnega sodišča je ta sklep sprejel v naslednji sestavi: predsednik senata mag. Janez Snoj in člana Franc Testen in dr. Lojze Ude.

Predsednik senata

mag. Janez Snoj