Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Če tožeča stranka - gospodarska družba preneha obstajati zaradi izbrisa iz sodnega registra po Zakonu o finančnem poslovanju podjetij, ima to za posledico prekinitev pravdnega postopka po samem zakonu. Če pride do tega v pritožbenem postopku, potem, ko so bila opravljena vsa pritožbena procesna dejanja oziroma so potekli roki zanje, lahko sodišče druge stopnje odloči o pritožbi. Postopek se nato nadaljuje, ko ga prevzame družbenik izbrisane gospodarske družbe kot njen univerzalni pravni naslednik, kar se je v obravnavanem primeru zgodilo z vložitvijo odgovora na revizijo, s čemer je bila hkrati izkazana odobritev procesnih dejanj vročitve sodbe druge stopnje in revizije pooblaščencu prvotne tožeče stranke (ki v trenutku vročitve ni imel več pooblastila, ker je to prenehalo zaradi prenehanja prvotne tožeče stranke).
Revizija se zavrne.
Sodišče prve stopnje je razsodilo, da mora tožena stranka povrniti tožeči stranki H. C. d.o.o. 29.183.931,00 SIT (z zamudnimi obrestmi), kolikor so znašala investicijska vlaganja, ki jih je tožeča stranka kot najemnica izvršila v poslovne prostore, last tožene stranke.
Pritožbeno sodišče je pritožbo tožene stranke zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (samo delno jo je spremenilo in zavrnilo tožbeni zahtevek za del zamudnih obresti, kar za odločanje o reviziji ni pomembno).
Sodbo sodišča druge stopnje izpodbija tožena stranka z revizijo.
Uveljavlja revizijski razlog bistvene kršitve določb pravdnega postopka v postopku pred sodiščem druge stopnje po 2. točki prvega odstavka 370. člena ZPP. Revizijskemu sodišču predlaga, naj izpodbijano sodbo razveljavi in tožbo zavrže. Revizija je bila vročena tožeči stranki, ki je odgovorila, da revizija ni utemeljena in predlagala njeno zavrnitev, in Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo.
Revizija ni utemeljena.
Tožena stranka je v reviziji navedla, da je bila tožeča stranka dne 3.7.2000 izbrisana iz sodnega registra na podlagi določbe drugega odstavka 37. člena v zvezi s prvim odstavkom 29. člena Zakona o finančnem poslovanju podjetij (Uradni list RS št. 54/99 in št. 110/99). Pritožbeno sodišče bi moralo po stališču iz revizije v postopku odločanja o pritožbi tožene stranke paziti na to, ali ima tožeča stranka še lastnost pravdne stranke (80. člen ZPP). Ker je tožeča stranka to lastnost izgubila, bi moralo razveljaviti sodbo sodišče prve stopnje in zavreči tožbo.
Tako stališče tožene stranke ni pravilno. Prenehanje pravdne stranke, ki je pravna oseba, ima po določbi 3. točke prvega odstavka 205. člena ZPP za posledico prekinitev pravdnega postopka po samem zakonu. Do prekinitve pravdnega postopka lahko pride tako v postopku pred sodiščem prve stopnje, kot tudi v nadaljnjem, pritožbenem postopku. Ena od posledic prekinitve postopka je, da sodišče v času, dokler traja prekinitev, ne more opravljati nobenih pravdnih dejanj; če pa je prekinitev nastala po koncu glavne obravnave, lahko sodnik na podlagi te obravnave izda sodbo (drugi odstavek 207. člena ZPP). S smiselno uporabo te določbe v postopku pred sodiščem druge stopnje lahko pritožbeno sodišče izda odločbo o pritožbi, če so bila pred prekinitvijo postopka opravljena vsa pritožbena procesna dejanja (torej če je bila vložena pritožba, ki je bila vročena nasprotni stranki, ki je nanjo odgovorila ali pa je rok za odgovor potekel). Ob ugotovitvi, da so bila pritožbena procesna dejanja v tem primeru opravljena oziroma je iztekel rok zanje že pred prekinitvijo postopka, je pritožbeno sodišče ravnalo v skladu z zakonom, ko je odločilo o pritožbi. To pa še ne pomeni, da postopek vseeno ni bil prekinjen. Zato bi bila res lahko problematična vročitev sodbe druge stopnje tožeči stranki oziroma njenemu pooblaščencu, ki mu je na podlagi določbe prvega odstavka 101. člena ZPP pooblastilo prenehalo, kot pravilno opozarja tožena stranka v reviziji. Če bi bil postopek še vedno prekinjen, seveda niti revizijsko sodišče ne bi smelo odločati o reviziji.
Odvetnik, ki je zastopal tožečo stranko, pa je po vročitvi sodbe druge stopnje in revizije tožene stranke na revizijo odgovoril. Odgovoru na revizijo je priložil pooblastilo družbe H. d.o.o., Ljubljana. Navedel je, da je ta družba kot ustanoviteljica prvotne tožeče stranke njena pravna naslednica. To, da je bila ustanoviteljica tožeče stranke, izhaja tudi iz podatkov v sodnem registru in je bilo objavljeno v Uradnem listu RS, v katerem je bil objavljen izbris tožeče stranke iz sodnega registra. V sodni praksi je že bilo zavzeto stališče, da so družbeniki gospodarske družbe, izbrisane iz sodnega registra po določbah Zakona o finančnem poslovanju podjetij, njeni pravni nasledniki. Da so univerzalni pravni nasledniki, pa je popolnoma jasno povedalo Ustavno sodišče RS v odločbi št. U-I-135/00-77 z dne 9.10.2002, objavljeni v Uradnem listu RS št. 93/2002, ki jo je izdalo v postopku odločanja o skladnosti navedenega zakona z Ustavo RS.
Po določbi prvega odstavka 208. člena ZPP se postopek, ki je bil prekinjen zaradi prenehanja pravdne stranke kot pravne osebe, nadaljuje, ko ga prevzamejo njeni pravni nasledniki. V obravnavanem primeru je pravna naslednica tožeče stranke prevzela postopek z vložitvijo odgovora na revizijo tožene stranke. Glede na okoliščine primera (pravnega naslednika tožeče stranke zastopa isti odvetnik, ki je zastopal tožečo stranko in sta mu bili vročeni sodba sodišča druge stopnje in revizija, ki ju je brez ugovora sprejel) ni dvoma, da je s prevzemom postopka odobrila tudi procesni dejanji vročitve sodbe pritožbenega sodišča in revizije, ki ju je sodišče prve stopnje vročilo pooblaščencu prvotne tožeče stranke, ki takrat pooblastila za njeno zastopanje ni več imel (drugi odstavek 98. člena ZPP). S tem so nastopili vsi pogoji, da je revizijsko sodišče lahko nadaljevalo revizijski postopek in odločilo o reviziji.
Vrhovno sodišče je tako ugotovilo, da z revizijo uveljavljani revizijski razlog ni podan. V okviru preizkusa po uradni dolžnosti (371. člen ZPP) je ugotovilo, da je bilo materialno pravo v izpodbijani sodbi pravilno uporabljeno. Zato je na podlagi določbe 378. člena ZPP neutemeljeno revizijo zavrnilo.