Jedro

Iz podatkov iz gospodinjske evidence z dne 9. 2. 2012, kot tudi iz izpisa iz CPR z dne 13. 7. 2012, ki jih je pridobila toženka po uradni dolžnosti, izhaja, da so imeli tožnica in njeni družinski člani v času odločanja stalno prebivališče na naslovu B. in ne A., kar tožnica zatrjuje v tožbi. Toženka je zato ravnala zakonito, ko je kot premoženje družine upoštevala tudi stanovanjsko stavbo z naslovom A., ki stoji na parceli št. 4011/5 k.o. ..., ki je last tožničinega zakonca in v kateri tožnica in njena družina po njenih podatkih v času odločanja ni živela.

Izrek

Tožba se zavrne.

Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je organ za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju BPP) Okrožnega sodišča v Krškem zavrnil tožničino prošnjo za dodelitev BPP, ki jo je vložila dne 28. 6. 2012. Iz obrazložitve je razvidno, da je tožnica vložila prošnjo za dodelitev BPP za zastopanje pred sodiščem prve stopnje v zadevi Okrožnega sodišča v Krškem, opr. št. I P 114/2012 in za oprostitev plačila stroškov postopka, organ za BPP pa jo je zavrnil, ker je presodil, da tožnica ne izpolnjuje pogojev za dodelitev BPP po 13. členu Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP). Ugotovil je, da je njen mož med drugim lastnik stanovanjske stavbe z naslovom A., stoječi na parceli št. 4011/5 k.o. ..., ki je po podatkih GURS vredna 82.623,00 EUR. Ker tožnica z družino v tej stavbi ne živi, pri čemer se sklicuje na podatke iz gospodinjske evidence in izpis iz CRP (po katerih ima tožnica in njena družina prijavljeno stalno bivališče na naslovu B.), ni upravičena do BPP, saj presega premoženjski cenzus za upravičenost do BPP (13.780,00 EUR).

Tožnica se s tako odločitvijo ne strinja in v tožbi navaja, da je toženka zmotno in nepravilno ugotovila, da tožnica z družino ne živi v stavbi z naslovom A. V potrditev dejstva, da na navedenem naslovu živi, prilaga potrdilo iz gospodinjske evidence z dne 10. 9. 2012. Pripominja, da je včasih res živela v stanovanjski hiši na naslovu B., ki je last tožničinega svaka, na čigar zahtevo pa se je že pred več leti morala preseliti v stanovanjsko hišo A., kjer sedaj tudi stanuje. Ne strinja se z ugotovitvijo toženke, da se vabilu na zaslišanje ni odzvala, saj je svoj izostanek pravočasno opravičila ter zanj navedla tudi opravičljive razloge. Toženka bi morala za pravilno ugotovitev premoženjskih okoliščin tožnico še enkrat povabiti na zaslišanje. Predlaga, naj sodišče tožbi ugodi in izpodbijano odločbo odpravi in razveljavi ter zadevo vrne toženki v ponovni postopek, toženi stranki pa naloži, naj ji povrne priglašene stroške upravnega spora.

Toženka na tožbo ni odgovorila.

Tožba ni utemeljena.

Po prvem odstavku 1. člena ZBPP je namen brezplačne pravne pomoči po tem zakonu uresničevanje pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, upoštevajoč socialni položaj osebe, ki brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svoje družine te pravice ne bi mogla uresničevati. Po tretjem odstavku ZBPP pomeni brezplačna pravna pomoč pravico upravičenca do celotne ali delne zagotovitve sredstev za pokritje stroškov za pravno pomoč in oprostitev plačila stroškov sodnega postopka.

Pri odločanju o prošnji za dodelitev redne brezplačne pravne pomoči se ugotavlja finančni položaj prosilca in drugi pogoji, določeni s tem zakonom (3. odstavek 11. člena ZBPP).

Po določbi 14. člena ZBPP se za ugotavljanje lastnega dohodka in premoženja prosilca in njegove družine smiselno uporabljajo določbe 23., 27., 27.a, 27.b, 27.c, 27.č, 28., 28.a, 30. in 1. odstavka 30.a člena Zakona o socialnem varstvu (v nadaljevanju ZSV). Ker so bile omenjene določbe ZSV na podlagi 4. točke prvega odstavka 78. člena Zakona o socialno varstvenih prejemkih (v nadaljevanju ZSVarPre) razveljavljene, se od uveljavitve tega zakona dalje, to je od 1. 1. 2012, pri ugotavljanju premoženja uporabljajo določbe tega zakona. Na podlagi 27. člena ZSVarPre v zvezi s petim odstavkom 4. člena ZDIU12 se v letu 2012 denarna pomoč ne dodeli samski osebi ali družini, ki ima prihranke oziroma premoženje, ki se upoštevajo po ZSVarPre, ki dosega ali presega 13.780,00 EUR. Kot premoženje se po tem zakonu po 1. točki prvega odstavka 24. člena ZSVarPre med drugim ne upošteva stanovanje, v katerem posameznik oziroma družina živi, do vrednosti primernega stanovanja.

V zadevi je sporna ugotovitev toženke, da se stanovanjska stavba z naslovom A., ki stoji na parceli št. 4011/5 k.o. ..., ki je last tožničinega zakonca, šteje za premoženje, s katerim družina lahko razpolaga, saj iz uradnih evidenc (iz podatkov iz gospodinjske evidence in izpisa iz CRP) izhaja, da imata tožnica in njena družina prijavljeno stalno prebivališču na drugem naslovu, in sicer na naslovu B. Sodišče pritrjuje ugotovitvi toženke, da tako iz podatkov iz gospodinjske evidence z dne 9. 2. 2012, kot tudi iz izpisa iz CPR z dne 13. 7. 2012, ki jih je pridobila toženka po uradni dolžnosti, izhaja, da so imeli tožnica in njeni družinski člani v času odločanja stalno prebivališče na naslovu B. in ne A., kar tožnica zatrjuje v tožbi. To izhaja tudi iz ostalih listin v spisu, ne nazadnje pa je to navedla tudi tožnica sama v prošnji za dodelitev BPP in ostalih vlogah v spisu (vlogi z dne 28. 6. 2012, vlogi z dne 11. 7. 2012). Na navedenem naslovu pa je sprejemala tudi priporočene pošiljke. Toženka je zato ravnala zakonito, ko je kot premoženje družine upoštevala tudi stanovanjsko stavbo z naslovom A., ki stoji na parceli št. 4011/5 k.o. ..., ki je last tožničinega zakonca in v kateri tožnica in njena družina po njenih podatkih v času odločanja ni živela.

Po 52. členu Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) se lahko nova dejstva in novi dokazi upoštevajo kot tožbeni razlogi le, če so obstajali v času odločanja na prvi stopnji postopka izdaje upravnega akta in če jih stranka upravičeno ni mogla predložiti oziroma navesti v postopku izdaje upravnega akta. Ker je potrdilo iz gospodinjske evidence Upravne enote Brežice, na katerega se v tožbi sklicuje tožnica, nastalo šele 10. 9. 2012, torej po izdaji izpodbijane odločbe (30. 7. 2012), ga sodišče glede na citirano določbo ZUS-1 ne more upoštevati kot tožbeni razlog. Poleg tega iz njega izhaja, da je do prijave na naslov A. (včlanitve v gospodinjstvo) prišlo šele 7. 9. 2012, torej po izdaji izpodbijane odločbe. Vsekakor pa bo to lahko spremenjena okoliščina, ki jo bo morala toženka upoštevati pri morebitni novi tožničini prošnji za dodelitev BPP, če jo bo vložila.

Toženka tudi ni kršila določb postopka, ko tožnico po tem, ko je svoj izostanek na zaslišanje opravičila, na zaslišanje ni povabila še enkrat, saj tožnica tega niti ni predlagala, toženka pa je lahko stanje stvari ugotovila na podlagi uradnih podatkov, ki jih je pridobila od pristojnih inštitucij. Poleg tega mora pristojni organ za BPP pri odločanju o prošnji za dodelitev BPP upoštevati načelo hitrosti in ekonomičnosti postopka (prvi odstavek 37. člena ZBPP).

Glede na navedeno je sodišče presodilo, da je tožba neutemeljena, zato jo je zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1. Sodišče je odločilo brez glavne obravnave, ker dejstva in dokazi, ki jih navaja tožnica, niso pomembni za odločitev (2. alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).

Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne ali zavrže.