Jedro

V stroškovniku, ki se nahaja v prilogi spisa je sodišče prve stopnje označilo vse stroške, ki jih je priznalo, z navedbo končnega zneska obračuna stroškov, ki ga je povzelo tudi v obrazložitvi izpodbijane odločitve, v kateri je izrecno izpostavilo stroške, ki jih tožeči stranki ni priznalo. Zaradi tega je odločitev možno preizkusiti, zatrjevana kršitev postopka pa ni podana.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijana odločitev o stroških postopka, vsebovana v točki II. izreka sodbe se spremeni tako, da se znesek 295,58 EUR nadomesti z zneskom 267,02 EUR.

II. V ostalem se pritožba zavrne in se v izpodbijanem a nespremenjenem delu odločitve o stroških potrdi sklep sodišča prve stopnje (vsebovan v točki II. izreka sodbe).

III. Tožeča stranka mora v 15. dneh od vročitve tega sklepa povrniti toženi stranki 11,7 EUR pritožbenih stroškov.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sedaj izpodbijanim sklepom vsebovanim v sodbi P 59/2015 z dne 11. 5. 2016 v točki II. izreka odločilo, da je tožena stranka dolžna v osmih dneh od vročitve sodbe povrniti tožeči stranki 295,58 EUR pravdnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Zoper ta sklep (vsebovan v točki II. izreka sodbe) se pravočasno po svojem pooblaščencu pritožuje tožena stranka zaradi bistvene kršitve določb postopka in zmotne uporabe materialnega prava s predlogom na razveljavitev odločitve ter vrnitev v ponovno odločanje. Pritožba navaja, da se do višine priznanih stroškov ne more opredeliti, saj sodišče prve stopnje stroškov v sodbi ni navedlo, navedlo je zgolj, da so bili tožeči stranki priznani vsi stroški, razen 100 točk iz naslova posveta s stranko, zato je odločitev pomanjkljiva in neobrazložena, ne da se preizkusiti, s tem pa je bila storjena bistvena kršitev določb postopka. Prav tako je bilo zmotno uporabljeno materialno pravo, ker je bilo tožeči stranki iz naslova posveta s stranko priznanih 50 točk, kar je v nasprotju z določbo 39. člena Odvetniške tarife (v nadaljevanju OT). Priglaša stroške.

3. Pritožba je delno utemeljena.

4. Toženka se pritožuje zgolj zoper odločitev o stroških postopka, ki je vsebovana v točki II. izreka sodbe.

5. Odločba o stroških vsebovana v sodbi se šteje za sklep (peti odstavek 128. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP).

6. Preizkus zadeve pokaže, da sodišče prve stopnje ni storilo kršitev postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (po drugem odstavku 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP), prav tako tudi ne kršitev, na katere se v pritožbi sklicuje tožena stranka.

7. Tožena stranka zatrjuje, da obrazložitev odločitve o stroških ni ustrezna, saj se sodišče prve stopnje ni opredelilo do višine priznanih stroškov, zato je neobrazložena, pomanjkljiva in se ne da preizkusiti, s čimer je bila storjena kršitev postopka. Tovrstna pritožbena izvajanja niso utemeljena. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa o stroških (točka 18. obrazložitve) izrecno izhaja, da je sodišče prve stopnje tožeči stranki oziroma njenemu pooblaščencu priznalo priglašene stroške kot izhajajo iz odvetnikovega stroškovnika, razen iz naslova posveta s stranko, ko ji je za to opravilo priznalo le 50 točk, in ne priglašenih 100 točk, posledično pa ji priznalo sorazmerno manj iz naslova administrativnih stroškov. Takšna odločitev sodišča prve stopnje je jasna in zmožna pritožbenega preizkusa. V stroškovniku, ki se nahaja v prilogi spisa (dokazna listina označena z A12) je sodišče prve stopnje označilo vse stroške, ki jih je priznalo, z navedbo končnega zneska obračuna stroškov, ki ga je povzelo tudi v obrazložitvi izpodbijane odločitve, v kateri je izrecno izpostavilo stroške, ki jih tožeči stranki ni priznalo. Zaradi tega je odločitev možno preizkusiti, zatrjevana kršitev postopka pa ni podana.

8. Utemeljena pa je pritožbena graja, ki se nanaša na višino odmerjenih stroškov, ko je sodišče prve stopnje priznalo tožeči stranki 50 točk iz naslova odvetniške storitve - posvet s stranko z dne 6. 1. 2016 in pregled listin, kljub temu, da ji je priznalo nagrado za dopolnitev tožbe z dne 8. 1. 2016 (predmetni postopek se je namreč začel z vložitvijo izvršilnega predloga, zato je bila kasneje, po utemeljenem ugovoru tožene stranke, potrebna dopolnitev tožbe). Zato ima pritožba prav, da je opravilo odvetnika, posvet s stranko in pregled listin, zajeto že v sami dopolnitvi tožbe, za sestavo katere pa so bili odvetniku tožene stranke priznani stroški. Ne gre namreč za samostojno storitev, ki ne bi bila zajeta v drugih tarifnih številkah (tar. št. 39)(1).

9. Zaradi navedenega je bilo potrebno odločitev o stroških postopka spremeniti tako, da se od priznanih stroškov odšteje 50 točk, vključno z odštetjem 2% administrativnih stroškov od navedenih točk, to je 1 točke, in pa za 22% DDV od navedenega, to je 11,22 točk, skupno 62,22 točk oziroma 28,56 EUR (upoštevaje, da znaša vrednost odvetniške točke 0,459 EUR). V posledici navedenega, zaradi pravilne uporabe materialnega prava, je sodišče druge stopnje navedeni znesek 28,56 EUR odštelo od na prvi stopnji odmerjenega zneska pravdnih stroškov 295,58 EUR ter v tem obsegu stroškovno odločitev spremenilo na znesek 267,02 EUR.

10. V posledici navedenega je bilo potrebno v navedenem obsegu pritožbi ugoditi, v ostalem pa pritožbo zavrniti in odločitev o stroških postopka potrditi. Odločitev temelji na določbi 3. točke 365. člena ZPP.

11. Ker je tožeča stranka delno uspela s svojo pritožbo, in sicer v 10% (upoštevaje, da je grajala celotno stroškovno odločitev v obsegu 295,58 EUR, uspela pa s 28,56 EUR), je upravičena tudi do povrnitve pritožbenih stroškov. Sodišče druge stopnji ji je priznalo za sestavo pritožbe 250 točk po tar. št. 18 OT ter 2% iz naslova materialnih stroškov po 11. členu OT, skupno 255 točk oziroma 117,00 EUR, posledično pa ji priznalo 10% od tega zneska, to je znesek 11,7 EUR.

op. št. (1) : Po tar. št. 39 OT lahko obračuna odvetnik posamezne storitve le v primeru, če storitve iz tar. št. 39 niso zajete v drugih tarifnih številkah, ker gre za samostojno storitev.