Jedro

Presoja višine denarne odškodnine za negmotno škodo. Dve rani z nožem in dodatne hude dolgotrajne bolečine od fizioterapije opravičujejo tožnika do odškodnine za pretrpljene in bodoče telesne bolečine v znesku 400.000,00 SIT.

Zmanjšana sposobnost za natančno delo in oslabljena moč leve roke znatno omejujeta tožnikove življenjske, posebno poklicne aktivnosti. Razsojena odškodnina v znesku 300.000,00 SIT je v skladu z merili po 200. čl. ZOR.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je razsodilo, da mora toženka plačati tožniku znesek 450.013,30 Sit z zamudnimi obrestmi in mu povrniti 1.843,90 Sit pravdnih stroškov. Višji tožbeni zahtevek je zavrnilo. Ugotovilo je, da je toženka dne 15.2.1986 s kuhinjskim nožem zabodla tožnika v roko in v hrbet. Prisojeni znesek predstavlja odškodnino za gmotno in negmotno škodo, ki jo je prizadejala toženka tožniku z upoštevanjem tožnikove polovične sokrivde.

Sodišče druge stopnje je deloma ugodilo toženkini pritožbi in je znižalo prisojeno odškodnino za negmotno škodo na 365.000.00 Sit. Potrdilo je prvostopno odločitev glede odškodnine za pretrpljene telesne bolečine v znesku 400.000.00 Sit in za strah v znesku 30.000.00 Sit; odškodnino za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenskih aktivnosti je znižalo s 450.000.00 Sit na 300.000.00 Sit, zahtevek za duševne bolečine zaradi skaženosti pa je zavrnilo.

Proti tej sodbi vlaga toženka revizijo. Uveljavlja vse revizijske razloge po 385.čl. ZPP in predlaga, da revizijsko sodišče prisojeno odškodnino ustrezno zniža, podrejeno pa, da obe sodbo razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da so bile dejanske okoliščine napačno ocenjene in je bila zaradi tega prisojena neutemeljeno visoka odškodnina. Glede odškodnine za pretrpljene telesne bolečine navaja, da so bile bolečine v zvezi s fizioterapijo le občasne, bodoče bolečine pa so ocenjene pretirano. Da ni šlo za posebno hude bolečine je mogoče sklepati tudi iz tega, ker ni podatkov, da bi tožnik dobival analgetike. Pri oceni duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenskih aktivnosti ni bilo dovolj upoštevano dejstvo, da je tožnik desničar, da je prizadet le fini prijem leve roke, težjega dela pa tožnik ni nikoli opravljal. Revizija šteje za neutemeljeno tudi odškodnino za sekundarni strah, saj v zvezi s tem tožnik ni iskal dodatne zdravniške pomoči. Tožeča stranka na revizijo ni odgovorila in Javni tožilec Republike Slovenije se o njej ni izjavil ( 3. odst. 390.čl. ZPP).

Revizija ni utemeljena.

Odškodnina za tožnikovo negmotno škodo, ki jo je določilo sodišče druge stopnje, je utemeljena. Tožnik je trpel hude in dolgotrajne telesne bolečine. Toženka mu je zadala dve resni rani z nožem, ki sta že sami po sebi povzročili tožniku bolečine. Dodatne hude in zelo dolgotrajne bolečine je tožniku povzročila fizioterapija. Upoštevati pa je treba še bolečine in občutek mravljinčenja, ki jih bo tožnik po ugotovitvah sodb prve in druge stopnje trpel tudi v bodoče. V celoti gre za hude in dolgotrajne pretrpljene bolečine in za bolečine in neprijetnosti, ki jih bo tožnik prestajal tudi vnaprej. Glede na take ugotovitve je odškodnina za pretrpljene in bodoče telesne bolečine v znesku 400.000.00 Sit v skladu z merili, ki jih določata 200. in 203.čl. zakona o obligacijskih razmerjih.

Enako velja tudi za prisojeno odškodnino za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti. Ko je bil poškodovan, je bil tožnik star šele 32 let. Po poklicu je strojni ključavničar. Zmanjšana sposobnost za natačno delo in oslabljena moč leve roke nedvomno znatno omejuje njegove življenske, posebno poklicne aktivnosti. Prisojena odškodnina v znesku 300.000.00 Sit je, upoštevajoč ta dejstva, primerna in je v skladu z merili po 200.čl. ZOR.

Obe sodbi ugotavljata, sklicujoč se na izvedeniški mnenji obeh zaslišanih izvedencev, da je bil tožnikov strah za uspeh zdravljenja utemeljen. Glede na stanje roke po poškodbi tožnik dolgo ni vedel, do kakšne mere bo ozdravel in koliko bo še lahko uporabljal roko pri delu. Glede na njegov poklic in starost je strah za izid zdravljena utemeljena podlaga za prisojo ustrezne odškodnine. Upoštevajoč tudi ugotovljeni primarni strah, ki je razumljiv glede na okoliščine, v katerih je prišlo do poškodbe, je prisojena odškodnina vsekakor primerna.

Uveljavljani revizijski razlogi niso podani. Zato je revizijsko sodišče toženkino revizijo zavrnilo kot neutemeljeno (393.čl. ZPP).