Jedro

Pravna teorija šteje finančni leasing za finančno operacijo, ki se izpelje med proizvajalcem in jemalcem leasinga z angažiranjem finančnih sredstev preko specializiranih finančnih organizacij, sama pogodba o finančnem leasingu pa vsebuje elemente najema (da dajalec leasinga, ki ima predmet leasinga v lasti, le-tega za določen čas prepusti v uporabo jemalcu leasinga in za to dobiva plačilo), kakor tudi elemente prodaje na obroke s pridržkom lastninske pravice, ko v leasing dana stvar po poteku pogodbenega razmerja in rednem plačevanju dogovorjenih obrokov – anuitet (oziroma lahko tudi predčasno glede na poravnane obveznosti, kar je v dispoziciji pogodbenih strank) preide v last jemalca leasinga.

Izrek

1. Tožbi se ugodi, odločba Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja, št. 33026-4/2008/17 z dne 1. 7. 2008, se odpravi ter zadeva vrne temu organu v ponovni postopek.

2. Toženka Republika Slovenija je dolžna povrniti tožniku stroške postopka v višini 350 EUR, povečani za 20 % DDV, v 15 dneh od vročitve te sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku paricijskega roka do plačila.

Obrazložitev

Prvostopni organ je z odločbo, št. 33026-4/2008/17 z dne 1. 7. 2008, zavrnil zahtevek tožnika za pridobitev plačila iz naslova ukrepa Pomoč za prestrukturiranje sladkorne industrije – pogodbeni upravljavci strojev, za stroj pod zaporedno številko 3 (...), odločil, da pritožba zoper to odločbo ne zadrži njene izvršitve in še ugotovil, da posebni stroški v tem postopku niso nastali. Drugostopni organ je z odločbo, št. 3302-18/2008 z dne 6. 8. 2008, pritožbo tožnika zoper citirano prvostopno odločbo zavrnil in ugotovil, da stroški postopka niso bili priglašeni. Prvostopni organ je v obrazložitvi navedel, da gre v zadevi za ponovno odločanje po odločbi drugostopnega organa, št. 3302-4/2008 z dne 4. 6. 2008, s katero je drugostopni organ odpravil odločbo prvostopnega organa, št. 33026-4/2008/5 z dne 12. 5. 2008, v delu, ki se nanaša na zahtevek za stroj pod št. 3 – .... V skladu z napotili drugostopnega organa je prvostopni organ pozval tožnika na dopolnitev vloge z dokazilom o zaključku leasing razmerja po pogodbi o finančnem leasingu št. 51940004453 za obravnavani stroj ter tudi na dopolnitev z dokazilom o prenosu lastništva stroja iz leasingodajalca na stranko v referenčnem letu 2006 ali prej. Tožnik je vlogo dopolnil z dopisom o poravnanih obveznostih po pogodbi o finančnem leasingu št. 51940004453, iz katerega je razvidno, da je s predčasno poravnanimi obveznostmi prenehalo pogodbeno razmerje decembra 2006. Tožnik tudi ni priložil ustrezne listine, iz katere bi bil razviden prenos lastništva, vloga pa tudi ni bila dopolnjena s kopijo pogodbe o leasingu. Drugostopni organ je v zvezi s pritožbenimi navedbami še dodal, da je bil tožnik glede na določbi 9. in 10. odstavka 11. člena Uredbe o izvajanju ukrepov v zvezi z ustanovitvijo sheme za prestrukturiranje industrije sladkorja dolžan predložiti dokazila o lastništvu stroja za referenčno leto 2006, kar pomeni, da je moral dokazati, da je postal lastnik stroja najpozneje do dne 31. 12. 2006. Ker gre v konkretnem primeru stroja ..., za lastništvo na podlagi leasing pogodbe, bi moral tožnik dokazati, da so obveznosti na podlagi pogodbe o finančnem leasingu št. 51940004453 že prenehale in da je do vključno dne 31. 12. 2006 že poravnal vse obveznosti do leasingodajalca. Iz potrdila o plačilu z dne 13. 6. 2008, ki ga je po pozivu poslal tožnik, izhaja le, da je na dan 13. 6. 2008 leasing razmerje prenehalo in da je tožnik postal ekonomski in pravni lastnik stroja. Na podlagi tega tožnik ni izkazal, da je bil pravni lastnik stroja ..., že v letu 2006. Tožnik ni poslal zahtevanega dokazila – pogodbe o finančnem leasingu št. 51940004453, iz katere bi bilo jasno razvidno, do kdaj bo potekalo leasing razmerje. V drugi dopolnitvi je tožnik ponovno poslal isto potrdilo o prenehanju razmerja, v katerem je dodano, da je razmerje prenehalo predčasno (pri čemer je v oklepaju navedeno ''december 2006''). Drugostopni organ tako ne more ugotoviti, kdaj se je leasing razmerje končalo in kdaj so bile obveznosti poravnane. Prvostopni organ je pridobil podatke o stanju leasing razmerja po uradni dolžnosti na podlagi navedene pogodbe. Iz pogodbe ''Poravnava oziroma ureditev medsebojnih razmerij v pogodbi o finančnem leasingu št. 51940004453'' z dne 13. 6. 2008 jasno izhaja, da je na podlagi te pogodbe leasingojemalec na dan 12. 6. 2008 dolžan leasingodajalcu znesek v višini 44.860,11 EUR. Leasing razmerje ni tako prenehalo decembra 2006, ampak dne 13. 6. 2008. Tožnik je tožbo vložil iz razloga po 2. točki 1. odstavka 27. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljnjem besedilu ZUS-1), ker upravni organ s tem, ko tožniku ni vročil odgovora A., na katerega se sklicuje drugostopni organ v odločbi z dne 6. 8. 2008, in je s tem tožniku onemogočil, da se izjavi o dokazu, kar je vplivalo na zakonitost odločbe, in iz razloga po 3. točki 1. odstavka 27. člena ZUS-1, ker je organ nepravilno ugotovil dejansko stanje, ko je ugotovil, da leasing razmerje ni bilo zaključeno leta 2006 in da lastninska pravica na tožnika ni prešla v letu 2006. Kot je razvidno iz odločbe drugostopnega organa, je prvostopni organ po uradni dolžnosti s strani A. pridobil informacijo o tem, kdaj naj bi bilo leasing razmerje med tožnikom in A., ki se nanaša na sporni stroj, zaključeno. A. je na uradno poizvedbo odgovoril z dopisom, ki ga pa prvostopni organ nikoli ni vročil tožniku in je zato prvostopni organ tožniku onemogočil, da bi se izjavil o ključnih dokazih, kar pa je kršitev postopka, ki je nedvomno vplivala na zakonitost odločbe, to pa je razvidno iz drugostopne odločbe, ko drugostopni organ pretežni del odločbe utemelji ravno s tem dokazom. Tožnik pa je tudi nesporno dokazal, da je postal lastnik stroja v letu 2006. Organ je ravnal v nasprotju z ZUP, rezultat česar je zmotna ugotovitev dejanskega stanja. Upravni organ je možnost dokazovanja tožnika omejil s tem, ko je tožniku nalagal, da dejstvo lastništva dokazuje s točno določenimi dokazi in sicer izključno z listinskim dokazom, pogodbo o zaključku leasing razmerja. Ker tožniku ni omogočal dokazovanja z drugimi dokazi, je kršil ZUP. Posledično je organ zmotno ugotovil dejansko stanje. Glede na navedeno je tožnik sodišču predlagal, da izvede dokaze z vsemi listinami, ki se nahajajo v spisu, in da izvede zaslišanje tožnika, ki bo lahko potrdil, kdaj je prešlo lastništvo na stroju na tožnika. Zato je sodišču predlagal, da odločbo organa odpravi ter naloži toženki povrnitev stroškov tega postopka, z zakonskimi zamudnimi obrestmi s tekom od poteka 15 dni od prejema sodbe do plačila, vse na TRR pooblaščenca tožnika.

Drugostopni organ kot zastopnik toženke je v odgovoru na tožbo predlagal zavrnitev tožbe iz razlogov, ki so navedeni v izpodbijani odločbi.

K 1. točki izreka: Tožba je utemeljena.

V obravnavani zadevi je sporna odločitev prvostopnega organa o zavrnitvi zahtevka za pridobitev plačila iz naslova ukrepa Pomoč za prestrukturiranje sladkorne industrije - pogodbeni upravljavci strojev, za stroj pod zaporedno številko 3 (...) po Uredbi o o izvajanju ukrepov v zvezi z ustanovitvijo sheme za prestrukturiranje industrije sladkorja (Uradni list RS, št. 9/07 in 21/08).

Iz podatkov izpodbijane odločbe je razvidno, da je prvostopni organ svojo odločitev za zavrnitev tožnikovega zahtevka za pridobitev plačila iz zgoraj navedenega naslova utemeljil z razlogom, da tožnik ni predložil ustrezne listine (pogodbe), iz katere bi bil razviden prenos lastništva stroja ... iz leasingodajalca na tožnika v referenčnem letu 2006 ali prej, kakor tudi, da ni predložil kopije pogodbe o finančnem leasingu št. 51940004453, drugostopni organ pa je v pritožbenem postopku takšno odločitev potrdil in jo še dodatno utemeljil, da neizkazanost prenosa lastništva izhaja tudi iz ''Poravnave oziroma ureditve medsebojnih razmerji v pogodbi o finančnem lizingu št. 51940004453'' z dne 13. 6. 2008, kar pa je pridobil prvostopni organ po uradni dolžnosti. Tudi po presoji sodišča tožnik utemeljeno ugovarja, da je glede na dopis A. z dne 20. 6. 2008, ki pa ga je predložil prvostopnemu organu tožnik po pozivu tega organa na dopolnitev vloge, iz katerega je razvidno, da je pogodba o finančnem leasingu z naslovnim podjetjem št. 51940004453, zaradi predčasno poravnanih obveznosti v decembru 2006 prenehala, zaradi česar je tožnik postal pravni in ekonomski lastnik predmeta leasinga ''..., l. 2003'', to dejstvo (čas prenosa lastništva stroja ... na tožnika) med strankama ostalo sporno, ob tem pa tožnik tudi pravilno opozarja, da mu listina A. ''Poravnava in ureditev medsebojnih razmerij v pogodbi o finančnem lizingu št. 51940004453'' z dne 13. 6. 2008 – na katero se je skliceval drugostopni organ v svoji odločbi, ki izkazuje nasprotno oziroma drugače kot dopis istega podjetja z dne 20. 6. 2008, ni bila vročena, zaradi česar se o njej niti ni mogel izjasniti. Sodišče tako ugotavlja, da je glede na navedeno ostalo dejansko stanje v bistvenih točkah sporno, kršena pa so bila tudi pravila postopka, kar je vplivalo ali moglo vplivati na zakonitost in pravilnost odločitve, zaradi česar je tožbi ugodilo glede na 2. in 3. točko 1. odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljnjem besedilu ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/06, 119/08 – odl. US, 107/09 – odl. US) in vrnilo zadevo prvostopnemu organu v ponovni postopek, v katerem bo moral prvostopni organ tožnika seznaniti z vsemi listinami, pridobljenimi v zadevi, in mu dati možnost, da se o njih izjavi, kakor tudi ponovno oceniti vse že izvedene dokaze ter po potrebi izvesti dodatne dokaze in glede na rezultat ugotovitvenega postopka ponovno odločiti o zadevi. Ob tem pa sodišče še pripominja, da pravna teorija šteje finančni leasing za finančno operacijo, ki se izpelje med proizvajalcem in jemalcem leasinga z angažiranjem finančnih sredstev preko specializiranih finančnih organizacij (Peter Grilc: Pravna narava novih pogodbenih tipov pravnega prometa, Gospodarski vestnik, Ljubljana 1996, str. 160), sama pogodba o finančnem leasingu pa vsebuje elemente najema (da dajalec leasinga, ki ima predmet leasinga v lasti, le-tega za določen čas prepusti v uporabo jemalcu leasinga in za to dobiva plačilo), kakor tudi elemente prodaje na obroke s pridržkom lastninske pravice, ko v leasing dana stvar po poteku pogodbenega razmerja in rednem plačevanju dogovorjenih obrokov – anuitet (oziroma lahko tudi predčasno glede na poravnane obveznosti, kar je v dispoziciji pogodbenih strank) preide v last jemalca leasinga (sodba Vrhovnega sodišča RS, opr. št. II Ips 280/2002 z dne 12. 2. 2004, sodba in sklep Vrhovnega sodišča RS, opr. št. 508/2007 z dne 11. 3. 2010).

Sodišče v zadevi ni izvedlo predlaganih dokazov, ker so že podatki spisa dali zadostno podlago za odločitev sodišča (določba 59. člena ZUS-1).

K 2. točki izreka: Sodišče je zahtevku tožnika za povrnitev stroškov postopka ugodilo v skladu z določbo 3. odstavka 25. člena ZUS-1 in na tej podlagi izdanega Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu, ki v določbi 2. odstavka 3. člena določa, da se tožniku, če je bila zadeva rešena na seji in ga je v postopku zastopal pooblaščenec, ki je odvetnik, priznajo stroški v višini 350 EUR, povečani za 20 % DDV.

Pravni pouk temelji na določbi 1. odstavka 73. člena ZUS-1.