Jedro

Skladno s 13. členom ZPP govorimo o predhodnem vprašanju tedaj, kadar je odločba sodišča odvisna od predhodne rešitve vprašanja, ali obstaja kakšna pravica ali pravno razmerje. V primeru dvoma o obstoju pravdne sposobnosti tako ne gre za predhodno vprašanje, temveč za procesno postavko za vodenje postopka.

Prekinitev postopka zaradi rešitve predhodnega vprašanja ni obvezna. Tudi, če ima postopek pred drugim sodiščem kakršen koli prejudicialen pomen za razsojo, lahko sodišče prve stopnje sklene, da predhodno vprašanje reši samo. ZPP sodišču druge stopnje tudi ne daje pravne podlage za sprejem odločitve, s katero bi sodišču prve stopnje odredilo prekinitev postopka v primeru, ko slednje sklene, da bo predhodno vprašanje reševalo samo.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom zavrnilo predlog prvotožene stranke za prekinitev pravdnega postopka do pravnomočnega zaključka zadeve Okrožnega sodišča v Celju, ki se vodi pod opr. št.: I Pg 398/2018. 2. Zoper navedeni sklep sodišča prve stopnje je pravočasno pritožbo vložila prvotožena stranka po pooblaščencu iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP. Predlaga, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi in sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da predlogu za prekinitev postopka ugodi oziroma podredno, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Priglaša tudi pritožbene stroške. Bistvene pritožbene navedbe bodo povzete v nadaljevanju.

3. Tožeča stranka v odgovoru na pritožbo nasprotuje pritožbenim navedbam in se zavzema za zavrnitev pritožbe kot neutemeljene ter priglaša stroške pritožbenega postopka.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Uvodoma sodišče druge stopnje pojasnjuje, da so pritožbene trditve – v zvezi s tem, da sklep 6.b skupščine tožeče stranke 6. 6. 2016 ne predstavlja materialnopravne podlage za predmetni postopek; nadalje v zvezi s postopkom Okrožnega sodišča v Celju glede neveljavnosti sklepov skupščine z dne 14. 10. 2019 in v zvezi s tem na novo priložena tožba družbe H. mbH ter obvestilo (prilogi B54 in B55); v nadaljevanju navedbe glede postopka Okrožnega sodišča v Celju v katerem citirana družba toži na neveljavnost skupščinskih sklepov na skupščini 30. 6. 2020 ter novo priložena tožba in obvestilo (prilogi B52 in B53) – in vsi zgoraj navedeni predlagani dokazi v skladu s 337. členom ZPP nedopustne pritožbene novote, ki jih sodišče druge stopnje ne sme upoštevati. Prvotožena stranka glede prve navedbe (da sklep 6.b skupščine tožeče stranke 6. 6. 2016 ne predstavlja materialnopravne podlage za predmetni postopek) sploh ne konkretizira zakaj tega ni navajala že v prvotnem predlogu, glede preostalega pa neutemeljeno zatrjuje, da teh trditev in dokazov brez svoje krivde ni mogla navesti že v postopku pred sodiščem prve stopnje, ker ni vedela ali je citirana družba zoper dotične skupščinske sklepe, sprejete na skupščinah 14. 10. 2019 in 30. 6. 2020, izpodbojno tožbo dejansko vložila in je to informacijo prejela šele v času pisanja pritožbe. V pravdnem postopku stranke veže skrbnost pri zbiranju procesnega gradiva, zato je na njih breme, da pridobijo vse tiste informacije, ki jim omogočajo kakovostno uveljavljanje oziroma dokazovanje svojih trditev. Iz zapisnikov skupščin 14. 10. 2019 in 30. 6. 2020 izhaja, da je prvo tožena stranka na obeh skupščinah sodelovala osebno, hkrati pa je bil prisoten tudi njen pooblaščenec v tem postopku. V obeh primerih je bila zoper relevantna skupščinska sklepa napovedana izpodbojna tožba tako s strani prvotožene stranke, kot s strani družbe oziroma družbenika H. mbH. Prvotožena stranka bi tako lahko te trditve (in dokaze) – če bi bila dovolj skrbna – podala že v prvotnem predlogu za prekinitev postopka, saj bi te poizvedbe morala opraviti že prej in ne šele po izdaji izpodbijanega sklepa. Njene trditve so zato prepozne, kot takšni pa so tudi novo predloženi dokazi, predlagani v dokaz teh trditev.

6. Pritožbeno ni sporno, da je v predmetnem pravdnem postopku zoper prvotoženo stranko (ne pa tudi zoper drugotoženo stranko) vložena odškodninska tožba v skladu z 263. členom Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju: ZGD-1) v zvezi s šestim odstavkom 515. člena ZGD-1. V skladu z 8. alinejo 505. člena ZGD-1 družbeniki odločajo o uveljavljanju zahtevkov družbe proti poslovodjem ali družbenikom v zvezi s povračilom škode, nastale pri ustanavljanju ali poslovodenju, pri čemer pa je odločitev družbenikov potrebna tudi takrat, ko se tožba vloži zoper nekdanje poslovodnje. Sklep družbenikov iz 8. alineje 505. člena ZGD-1 je materialno pravna predpostavka za vložitev tožbe, ki ima, v primeru, da ni izpolnjena, za posledico zavrnitev tožbenega zahtevka. Kot solidarnega dolžnika je v tem postopku tožeča stranka zajela tudi drugotoženo stranko, pri čemer je njeno odgovornost utemeljevala na podlagi splošnih pravil odškodninske odgovornosti.

7. Prvotožena stranka je kot razlog za prekinitev postopka navajala, da bodo v primeru pravnomočne potrditve sodbe Okrožnega sodišča v Celju opr. št.: I Pg 398/2018, s katero je ugotovljeno, da je Pogodba o odplačnem prenosu poslovnega deleža v družbi K. d. o. o., sklenjena v notarskem zapisu notarja G. Š. opr. št.: SV 139/2016 z dne 29. 2. 2016 med družbo K. d. o. o. in M. L., nična, in ker je posledično ničen tudi vpis v sodni register opr. št.: Srg 2016/10086 z dne 21. 3. 2016, po katerem se je kot 29,9999% družbenik vpisal M. L., so posledično brez pravnega učinka tudi sklepi na skupščinah tožeče stranke 6. 6. 2016, 10. 10. 2016 in 14. 10. 2019 glede uveljavljanja odškodninske odgovornosti zoper prvotoženo stranko in glede imenovanja direktorja tožeče stranke.

8. Bistvo zatrjevanja prvotožene stranke v prvotnem predlogu za prekinitev postopka in sedaj v pritožbenem postopku je torej, da bodo v primeru pravnomočne potrditve citirane sodbe, vsi skupščinski sklepi, sprejeti v času, ko je bil družbenik tožene stranke M. L., nezakoniti oziroma neveljavni.

9. Prav ima sicer pritožba, da je sodišče napačno navedlo, da je prvo tožena stranka na skupščini 6. 6. 2016 glasovala za oba sklepa,1 saj z zapisnika predmetne skupščine izhaja ravno nasprotno. Vendar pa slednje na samo zakonitost sklepa sodišča prve stopnje v ničemer ne vpliva. Bistvena je namreč nadaljnja in pravilna obrazložitev sodišča prve stopnje, da je zaradi tovrstnih kršitev sklep skupščine izpodbojen in ne ničen, oziroma, da v primeru pravnomočne potrditve odločitve v citirani zadevi, samo dejstvo, da M. L. ob sprejemu sklepov skupščine 6. 6. 2016 ni imel glasovalnih pravic, predstavlja razlog za vložitev izpodbojne tožbe po 2. točki prvega odstavka 395. člena ZGD-1. Takšna tožba – kot je ugotovilo že sodišče prve stopnje – je bila vložena, vendar je bil zahtevek pravnomočno zavrnjen (priloga A322). Sodišče prve stopnje je v nadaljevanju tudi pravilno ugotovilo, da so bili sklepi, kot so bili sprejeti na skupščini 6. 6. 2016, potrjeni še na skupščini 10. 10. 2016 in da je prvotožena stranka, kot izhaja iz sklepa opr. št.: I Pg 655/2016 z dne 12. 1. 2017 (priloga A324), izpodbojno tožbo umaknila, rok za ponovno vložitev le-te, pa je (ob upoštevanju 396. člena ZGD-1) že potekel. V celoti pravilen je zato zaključek sodišča prve stopnje, da so posledično ti sklepi veljavni (peti odstavek 395. člena ZGD-1).

10. Pravilna je tudi obrazložitev sodišča prve stopnje v zvezi z razveljavitvijo sklepa o imenovanju zakonitega zastopnika tožeče stranke oziroma, da razveljavitev sklepa o imenovanju direktorja d. o. o. ne more imeti učinkov za nazaj v smislu, da bi se štelo, da tožeča stranka v določenem obdobju sploh ni imela zastopnika, in da so bile vse njene odločitve avtomatično nezakonite. Ob tem sodišče druge stopnje zgolj še dodaja, da v navedenem primeru prekinitev postopka niti ni mogoča. Skladno s 13. členom ZPP govorimo o predhodnem vprašanju tedaj, kadar je odločba sodišča odvisna od predhodne rešitve vprašanja, ali obstaja kakšna pravica ali pravno razmerje. V primeru dvoma o obstoju pravdne sposobnosti tako ne gre za predhodno vprašanje, temveč za procesno postavko za vodenje postopka. Prekinitve postopka ni mogoče širiti izven dogodkov, ki so taksativno našteti v 205. členu in 206. členu ZPP. Ker določba 32. člena ZGD-1 določa, da družbo zastopa oseba, ki je določena z zakonom ali aktom o ustanovitvi družbe, v trenutku odločanja sodišča prve stopnje pa ni dvoma kdo je zakoniti zastopnik, saj je tudi vpisan v sodni register, ni v nobenem primeru razloga za prekinitev postopka do pravnomočne odločitve sodišča v zadevi I Pg 398/2018. Ob povedanem so pritožbene navedbe – da je stališče, kot ga je zavzelo sodišče prve stopnje, bilo oblikovano v razmerju do tretjih oseb, medtem, ko mora biti družbenikom poznana vprašljivost oziroma spornost imenovanja direktorja in da se družbeniki na načelo pravne varnosti ne morejo sklicevati – ne samo neutemeljene, ampak za odločitev v tem postopku pravno nepomembne.

11. Sodišče prve stopnje je v nadaljevanju tudi pravilno ugotovilo, da skupščinski sklep 14. 10. 2019, vsebinsko ni enak sklepu sprejetem na skupščini 6. 6. 2016, saj je bil pod 5. točko sprejet sklep,2 da se zoper prvotoženo stranko vloži odškodninska tožba v zvezi s škodo, ki jo je tožeča stranka utrpela v posledici zlorabe pravic družbenika v okviru postopka Okrajnega sodišča v Slovenskih Konjicah opr. št.: I 3/2019 in v zvezi z drugo škodo, ki jo je utrpela družba (skladiščenje blaga ipd.), zato ne more predstavljati predpostavke za vložitev odškodninske tožbe po 263. členu ZGD-1. Ne glede na navedeno, bi tudi zanj veljalo, da je kljub svoji protizakonitosti veljaven, vse dokler njegove neveljavnosti ne uveljavlja upravičena oseba oziroma velja, dokler ni izpodbit, kar je sodišče prve stopnje tudi ustrezno obrazložilo.

12. Ob povedanem, je zaključek sodišča prve stopnje, da skupščinski sklepi 6. 6. 2016, 10. 10. 2016 in 14. 10. 2019 v primeru potrditve sodbe Okrožnega sodišča v Celju opr. št.: I Pg 398/2018 ne bodo avtomatično razveljavljeni oziroma neveljavni, v celoti pravilen. Z vidika predmetnega pravdnega postopka tako pravnomočna potrditev sodbe opr. št.: I Pg 398/2018 ne predstavlja pravno relevantnega vprašanja, od katerega je odvisna odločitev o tožbenem zahtevku v tem postopku in zato ne gre za predhodno vprašanje, zaradi katerega bi bilo treba pravdni postopek prekiniti. Glede na to, da so družbeniki na skupščini 30. 6. 2020 sprejeli sklep – kar pritožbeno ni sporno – s katerim so odobrili in potrdili vložitev tožbe zoper prvotoženo stranko v tem sporu, bi bil za predmetni spor prejudicialnega pomena morebitni postopek v katerem bi prvotožena stranka oziroma drug družbenik, vložil tožbo zaradi izpodbijanja predmetnega sklepa na skupščini 30. 6. 2020.3 Da je takšna tožba vložena pa – kot je ugotovilo že sodišče prve stopnje – prvotožena stranka ni izkazala. Ker za vložitev odškodninske tožbe zoper drugotoženo stranko ne velja, da bi morala skupščina o vložitvi tožbe sprejeti sklep, pa je sodišče prve stopnje pravilno obrazložilo, da zanjo odločitev Okrožnega sodišča v Celju opr. št.: I Pg 398/2018 v ničemer ne more vplivati in tako razloga za prekinitev postopka zoper njo ni.

13. Sodišče druge stopnje je s tem odgovorilo na pritožbene navedbe, ki so pomembne za presojo pravilnosti izpodbijanega sklepa (prvi odstavek 360. člena ZPP). Ob tem kot bistveno zgolj še dodaja, da prekinitev postopka zaradi rešitve predhodnega vprašanja niti ni obvezna. Tudi, če bi imela zadeva opr. št.: I Pg 398/2018 kakršen koli prejudicialen pomen za razsojo v tem postopku, lahko sodišče prve stopnje sklene, da predhodno vprašanje reši samo (1. točka prvega odstavka 206. člena ZPP). ZPP sodišču druge stopnje tudi ne daje pravne podlage za sprejem odločitve, s katero bi sodišču prve stopnje odredilo prekinitev postopka v primeru, ko slednje sklene, da bo predhodno vprašanje reševalo samo.

14. Glede na navedeno je zaključiti, da uveljavljani pritožbeni razlogi niso utemeljeni. Ker sodišče druge stopnje tudi ni našlo kršitev na katere skladno z drugim odstavkom 350. člena ZPP pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo kot neutemljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (353. člena ZPP).

15. Pravica do povračila stroškov pritožbenega postopka v zvezi z odločitvijo sodišča o prekinitvi postopka, je odvisna od uspeha o glavni stvari, zato se pridrži odločitev o stroških pritožbenega postopka za končno odločitev (šesti odstavek 163. člena ZPP) 1 T. j. za sklep iz 4. točke iz katerega izhaja, da je A. K. ml. 13. 1. 2016 potekel petletni mandat direktorja in se za novega direktorja za mandat petih let imenuje O. S. in sklep iz 6.b točke iz katerega izhaja, da se zoper prvotoženo stranko vloži odškodninska tožba v zvezi s povrnitvijo škode v višini, kot jo bo ugotovila revizija v zvezi z njegovim delovanjem nezakonitega poslovodenja. 2 Kar pritožbeno ni izpodbijano. 3 Oziroma morebitni postopek zaradi izpodbijanja sklepov, sprejetih skupščini 6. 6. 2016 oziroma 10. 10. 2016.