Jedro

ZZK-1 predložitev potrdila pristojnega davčnega organa o plačilu davka na promet nepremičnin v smislu 37. člena ZZK-1 veže le na zemljiškoknjižno dovolilo v zvezi s pravnim poslom, iz katerega izhaja obveznost prenesti lastninsko pravico, torej v primeru pravnoposlovne pridobitve lastninske pravice, in predložitve takšnega potrdila ne veže na primere, ko je predlagana vknjižba le deklaratorne narave zaradi izvirne pridobitve lastninske pravice na podlagi listine iz 3. točke 1. odstavka 40. člena ZZK-1.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep zemljiškoknjižne sodnice z dne 10.1.2006 in zemljiškoknjižne referentke z dne 7.11.2005 se razveljavita ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Dovoli se izbris vpisov pod Dn 2083/05 zemljiškoknjižne sodnice in zemljiškoknjižne referentke in ponovni vpis plombe.

Obrazložitev

Predlagateljica I. T. je dne 9.5.2005 vložila zemljiškoknjižni predlog za vknjižbo lastninske pravice na podlagi pravnomočne zamudne sodbe Okrožnega sodišča v Novem mestu z dne 30.3.2005, opr. št. P 60/2005, pri nepremičninah parc. št..., vpisanih v vl. št... k.o... do 1/6. S sklepom z dne 12.10.2005 je zemljiškoknjižna referentka pozvala predlagateljico, da predloži potrdilo, iz katerega bo razvidno, da je bila listina - zamudna sodba P 60/2005 Okrajnega (pravilno Okrožnega) s. v N. m. prijavljena za odmero davka na promet nepremičnin pri pristojnem davčnem organu, z opozorilom v smislu 3. odstavka 146. člena Zakona o zemljiški knjigi - v nadaljevanju ZZK-1. Ker predlagateljica v skladu s sklepom zemljiškoknjižne referentke ni ravnala, je zemljiškoknjižna referentka s sklepom z dne 7.11.2005 njen predlog zavrgla, zemljiškoknjižna sodnica pa je s sklepom z dne 10.1.2006 zavrnila ugovor predlagateljice proti sklepu zemljiškoknjižne referentke z dne 7.11.2005. Proti sklepu se pritožuje predlagateljica, uveljavlja vse pritožbene razloge in sodišču druge stopnje predlaga njegovo razveljavitev. Navaja, da so razlogi sodišča v izpodbijanem sklepu sami s seboj v nasprotju. Sodišče namreč najprej govori o predložitvi potrdila o plačanem prometnem davku na podlagi 37. člena ZZK-1, v nadaljevanju pa o prijavi sodbe pristojnemu davčnemu uradu zaradi odmere davka na promet nepremičnin. Določba 37. člena ZZK-1 v konkretnem primeru ne pride v poštev. Citirani člen govori o potrdilu o plačanem davku in ne le o tem, da mora biti listina predložena za odmero davka. Slednjega pozitivna zakonodaja ne navaja kot procesne predpostavke. Za izdajo pozivnega sklepa torej ni bilo nobene podlage. Ne glede na to pa sodišče spregleda, da 37. člen ZZK-1 veže predložitev potrdila o plačilu davka na pravni posel. V konkretnem primeru pa je pravna podlaga za vpis lastninske pravice pravnomočna in izvršljiva sodba, ki predstavlja samostojno listino, ki je podlaga za vpis v zemljiško knjigo. Na pravilno stališče predlagateljice kaže tudi 3. odstavek 37. člena ZZK-1. Pritožnica ni zavezanka za plačilo davka na promet nepremičnin, sodišče ni dolžno ugotavljati, ali so davčne obveznosti poravnane. V konkretnem primeru je pritožnica uveljavljala pridobitev lastninske pravice na originarni način, to dejstvo, ugotovljeno s sodbo, pa želi pritožnica le realizirati.

Pritožba je utemeljena.

ZZK-1 v 1. odstavku 146. člena določa, da v predhodnem preizkusu zemljiškoknjižnega predloga zemljiškoknjižno sodišče preskusi, ali so izpolnjene procesne predpostavke za odločanje o zemljiškoknjižnem predlogu. Prvo sodišče je štelo, da procesno predpostavko za dovolitev predlaganega vpisa predstavlja določba 1. odstavka 37. člena ZZK-1, ki določa: Če se z zemljiškoknjižnim dovolilom dovoljuje vpis pridobitve lastninske pravice in je oseba, ki izstavlja zemljiškoknjižno dovolilo, v zvezi s pravnim poslom, iz katerega izhaja obveznost prenesti lastninsko pravico, zavezana za plačilo davka na promet nepremičnin oziroma drugega davka, razen davka na dodano vrednost, mora biti zemljiškoknjižnemu dovolilu priloženo potrdilo pristojnega davčnega organa o plačilu tega davka oziroma davkov. Zato je s sklepom dne 12.10.2005 pozvalo predlagateljico, da predloži potrdilo, da je bila sodba prijavljena za odmero davka na promet nepremičnin. Vendar pa je ocena prvega sodišča, da potrdilo o plačilu davka na promet nepremičnin predstavlja procesno predpostavko za odločanje o dovolitvi predlaganega vpisa, zmotna. 37. člen ZZK-1 je uvrščen v poglavje, ki nosi naslov posebne določbe o overitvi zemljiškoknjižnega dovolila in tudi sam govori o zemljiškoknjižnem dovolilu v zvezi s pravnim poslom , iz katerega izhaja obveznost prenesti lastninsko pravico ... (primerjaj tudi 373. člen Zakona o davčnem postopku, ki določa, da brez dokaza, da je plačan davek na promet nepremičnin oziroma, da obstajajo zakonsko določeni pogoji, zaradi katerih ni treba obračunati davka na promet nepremičnin ali da pogodba ni predmet odmere, ni mogoče overiti podpisov na pogodbi o prenosu lastninske pravice na nepremičninah). V obravnavanem primeru pa listina, na podlagi katere je predlagateljica predlagala vknjižbo lastninske pravice, predstavlja listino iz 3. točke 1. odstavka 40. člena ZZK-1, torej pravnomočno sodno odločbo, s katero je sodišče ugotovilo, da 1/3 parc. št... k.o. ..., ki je vknjižena le na ime M. T. ml., predstavlja skupno premoženje bivših zakoncev I. T. in M. T. ml., ter da znaša delež predlagateljice 1/6 te parcele. Gre tedaj za pridobitev lastninske pravice na originarni (in ne pravnoposlovni način), ko se lastninska pravica pridobi, ko nastopijo dejstva, ki utemeljujejo nastanek lastninske pravice, vknjižba v zemljiški knjigi pa je le deklaratorne narave. Iz povedanega izhaja, da ZZK- 1 predložitev potrdila pristojnega davčnega organa o plačilu davka na promet nepremičnin v smislu 37. člena ZZK-1 veže le na zemljiškoknjižno dovolilo v zvezi s pravnim poslom, iz katerega izhaja obveznost prenesti lastninsko pravico, torej v primeru pravnoposlovne pridobitve lastninske pravice, in predložitve takega potrdila ne veže na primere, ko je predlagana vknjižba lastninske pravice le deklaratorne narave zaradi izvirne pridobitve lastninske pravice na podlagi listine iz 3. točke 1. odstavka 40. člena ZZK-1. Pravilnost takega naziranja potrjuje tudi določba 3. člena Zakona o davku na promet nepremičnin, ki v 2. odstavku določa, da je promet nepremičnin po tem zakonu vsak odplačen prenos lastninske pravice na nepremičnini (za takšno situacijo pa v obravnavanem primeru ne gre).

Končno je potrebno tudi ugotoviti, da potrdila o predhodni predložitvi sodbe za odmero davka na promet nepremičnin pri pristojnem davčnem organu (glej pozivni sklep z dne 12.10.2005), torej listine v smislu 3. točke 1. odstavka 40. člena ZZK-1 ta zakon kot procesne predpostavke tudi ne predvideva.

Ker je prvo sodišče zmotno ocenilo, da potrdilo o plačilu davka na promet nepremičnin predstavlja procesno predpostavko za odločanje o predlaganem vpisu, zemljiškoknjižna sodnica pa je iz istega razloga ugovor predlagateljice zavrnila, bo moralo prvo sodišče v ponovljenem postopku ugotoviti, ali so izpolnjeni pogoji za dovolitev vpisa in v skladu s svojimi ugotovitvami o njem tudi odločiti.

Iz že povedanih razlogov je bilo potrebno izpodbijani sklep in sklep zemljiškoknjižne referentke razveljaviti po določbi 168. člena ZZK-1 z dovolitvijo (izbrisov) vpisov, navedenih v izreku tega sklepa.