Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
9. 9. 2004
Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude družbe Odis, d.o.o., Ljubljana, ki jo zastopa direktor Andrej Kavčič iz Ljubljane, na seji dne 9. septembra 2004
sklenilo:
Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti 9. točke 10. člena, prvega, četrtega, petega in šestega odstavka 16. člena, prvega stavka prvega odstavka 17. člena in prvega stavka drugega odstavka 23. člena Poslovnika Državne revizijske komisije za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (Uradni list RS, št. 55/2000) se zavrže.
Pobudnica, ki je vložila zahtevek za revizijo postopka oddaje javnega naročila, vlaga pobudo za oceno ustavnosti in zakonitosti 9. točke 10. člena, prvega, četrtega, petega in šestega odstavka 16. člena, prvega stavka prvega odstavka 17. člena in prvega stavka drugega odstavka 23. člena Poslovnika Državne revizijske komisije za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju Poslovnik). Po teh določbah je član Državne revizijske komisije za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju Komisija) pooblaščen za odločanje o zahtevkih za revizijo. Pobudnica meni, da je nesprejemljivo, da ima te pristojnosti posamezni član Komisije, ne pa Komisija kot celota. Meni, da naj bi to bilo v nasprotju s prakso drugih komisij, vključno s Komisijami Državnega zbora, in da Komisija deluje kot sodišče z individualnimi sodniki, na katerih odločitve ni pritožbe.
Trdi, da je to v neskladju s temeljnimi načeli iz četrtega odstavka 3. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 90/99 in nasl. - ZRPJN) in drugim odstavkom 10. člena Poslovnika.
1.Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti lahko da vsak, če izkaže svoj pravni interes (prvi odstavek 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču, Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena ZUstS je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma pravni položaj. Pravni interes mora biti po ustaljeni ustavnosodni presoji neposreden in konkreten.
Splošen in abstrakten pravni interes, ki bi ga imel kdorkoli, ne zadošča. Predpis mora neposredno posegati v lastne pravice, pravne interese oziroma pravni položaj pobudnika, ugoditev predlogu pa mora privesti do izboljšanja njegovega pravnega položaja.
2.Komisija je s sklepom št. 018-101/03-23-760 z dne 29. 05. 2003 vlagateljev oziroma pobudničin zahtevek za revizijo (v nadaljevanju zahtevek) zavrgla kot prepozen. Ker pobudnica ni izkazala, da ima v zvezi z zahtevkom odprt postopek, razveljavitev napadenih določb ne bi privedla do izboljšanja njenega pravnega položaja. Enako velja tudi za odpravo napadenih določb. Po tretjem odstavku 46. člena ZUstS se namreč lahko zahteva odprava škodljivih posledic, ki so nastale neposredno na podlagi predpisa, ki ga je Ustavno sodišče odpravilo. Ker je bil pobudničin zahtevek zavržen, ker je bil prepozen, se z odpravo napadenih določb pravni položaj pobudnice v zvezi z zahtevkom ne bi izboljšal. Na podlagi navedenega Ustavno sodišče ocenjuje, da pobudnica za vložitev pobude ne izkazuje pravnega interesa, zato je njeno pobudo zavrglo.
3.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi 25. člena ZUstS v sestavi: podpredsednik dr. Janez Čebulj ter sodnici in sodniki dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk in Jože Tratnik. Sklep je sprejelo soglasno.
Podpredsednik dr. Janez Čebulj