Jedro

Pojem „samostojnega poklica“, ki ga določa 96. člen Ustave Republike Slovenije pri opredelitvi sestave Državnega sveta se povezuje s samostojnim opravljanjem dejavnosti. Pri volitvah v Državni svet se zato štejejo kot predstavniki samostojnih poklicev le tisti člani Inženirske zbornice Slovenije, ki svojo dejavnost opravljajo kot samostojni nosilci oziroma izvajalci pridobitne (poklicne) dejavnosti, niso pa to tudi tisti, ki so kot delojemalci zaposleni pri pravnih in fizičnih osebah.

Izrek

I. Pritožba se zavrne.

II. Pritožnik sam nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Državna volilna komisija (v nadaljevanju DVK) je 3. 11. 2022 izdala odločbo, št. 041-129/2022-2K, s katero je zavrnila kandidaturo A. A., roj. ..., stan. ..., za člana državnega sveta – predstavnika samostojnih poklicev. Kot razlog za svojo odločitev je navedla, da iz podatkov, ki jih je posredovala predlagateljica, izhaja, da je kandidat zaposlen pri delodajalcu, zato ne izpolnjuje pogoja iz drugega odstavka 2. člena Zakona o državnem svetu (ZDSve), da imajo pravico biti voljeni za člane državnega sveta – predstavnike samostojnih poklicev osebe, ki v Republiki Sloveniji opravljajo ustrezno dejavnost. Pri tem se sklicuje tudi na stališča Vrhovnega sodišča RS (v sodbi II Uv 1/2008-4) in Ustavnega sodišča RS (v odločbi Up-1033/19), po katerih so predstavniki samostojnih poklicev le tisti člani Inženirske zbornice Slovenije, ki svojo dejavnost opravljajo kot samostojni nosilci oziroma izvajalci poklicne dejavnosti, torej podjetniki, in da poklicne organizacije pri oblikovanju skupnega volilnega telesa elektorjev ne volijo glede na število celotnega članstva, temveč le glede na število članov, ki poklicno delujejo na področju posamezne dejavnosti.

2. Predlagateljica Inženirska zbornica Slovenije (v nadaljevanju pritožnica) je zoper navedeno odločbo vložila pritožbo. Navaja, da je odločba nezakonita, ker temelji na napačni uporabi materialnega prava in ker je v postopku pred izdajo izpodbijanega akta prišlo do bistvenih kršitev določb postopka. Predlaga, naj Vrhovno sodišče pritožbi ugodi in odločbo DVK spremeni tako, da potrdi kandidaturo A. A. za člana Državnega sveta – predstavnika samostojnih poklicev oziroma podredno, naj izpodbijano odločbo DVK razveljavi (pravilno: odpravi) in zadevo vrne DVK v ponovno odločanje. Zahteva tudi povrnitev stroškov postopka.

3. DVK v odgovoru na pritožbo v bistvenem vztraja pri razlogih za svojo odločitev in dodaja, da gre v zadevi za specifičen kriterij samostojnosti, pri katerem je bistveno, da kandidat samostojno opravlja dejavnost in tako nastopa na trgu.

**K I. točki izreka**

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Procesni ugovor pritožnice, da ima izpodbijana odločba take pomanjkljivosti, da je ni mogoče preizkusiti, je neutemeljen. Stališče in razlogi, na katerih temelji izpodbijana odločba so jasno predstavljeni, kot take pa jih očitno prepozna tudi pritožnica, saj se z njimi vsebinsko sooča ter jim argumentirano nasprotuje.

6. Osrednji vsebinski ugovor pritožnice je, da je DVK zmotno razložila pojem „samostojnega poklica“, ki ga določa 96. člen Ustave Republike Slovenije pri opredelitvi sestave Državnega sveta.1 S tem nasprotuje tudi razlagi pojma samostojnega poklica, ki ga je uporabila DVK v tem postopku, ki je namenjen potrditvi kandidature za člana državnega sveta – predstavnika samostojnih poklicev na podlagi ZDSve. Po prej navedeni določbi drugega odstavka 2. člena ZDSve imajo namreč pravico biti voljene za člane državnega sveta – predstavnike samostojnih poklicev osebe, ki v Republiki Sloveniji opravljajo „ustrezno dejavnost“, ki torej opravljajo samostojen poklic v smislu navedenih določb Ustave in ZDSve.

7. Pritožnica se zavzema za razlago, da pojem samostojnega poklica iz navedene ustavne določbe in z njo povezanih določb ZDSve (2. člen in nasl.) ni povezan s pojmom samostojnega podjetnika. V zvezi s tem utemeljuje, da naj bi navedeni pojem v današnji terminologiji pomenil neodvisni poklic, saj naj bi ustavodajalec ob sprejetju ustave (sedanje) samostojne podjetnike, ki so bili uvedeni šele na podlagi kasneje sprejetega Zakona o gospodarskih družbah, obravnaval le kot obrtnike, ne pa samostojne poklice. Ob sklicevanju na Zakon o arhitekturni in inženirski dejavnosti (v nadaljevanju ZAID) poudarja, da vsi njeni člani kot pooblaščeni inženirji opravljajo tak neodvisni poklic ne glede na to, ali ga opravljajo v delovnem razmerju (kot zaposleni pri drugi osebi) ali pa kot samostojni podjetniki. Taka razlaga naj bi bila skladna tudi z ustavnimi načeli splošne in enake volilne pravice v povezavi z umestitvijo interesnih skupin v Ustavi pri sestavi Državnega sveta, torej vsaj v okviru posamezne interesne skupine, ki je zastopana v Državnem svetu. Izhajajoč iz take razlage pritožnica meni, da kandidat izpolnjuje kriterij opravljanja ustrezne dejavnosti oziroma samostojnega poklica.

8. Taki razlagi ni mogoče pritrditi. Državni svet je zastopstvo nosilcev socialnih, gospodarskih, poklicnih in lokalnih interesov (prvi odstavek 96. člena Ustave). Zato je utemeljevanje pritožnice, da naj bi se prek drugačne razlage pojma „samostojnega poklica“ njenim članom s predstavništvom v Državnem svetu omogočalo širše varstvo javnega interesa na področju graditeljstva, neskladno s temeljno naravo tega ustavnega organa. V njem namreč omogočanje zastopstva in določanje števila članov glede na predstavljanje tovrstnih javnih interesov ni predvideno.

9. S tega vidika je razlaga 96. člena Ustave in 28. člena in nasl. ZDSve v izpodbijani odločbi DVK povsem ustavnoskladna v tem, da se pojem samostojnega poklica in s tem povezanega interesa povezuje s samostojnim opravljanjem dejavnosti. Posledično je tudi pravilna razlaga, da je pritožnico štela kot predstavnico samostojnih poklicev, saj je med strankama očitno nesporno, da vsaj del članstva pritožnice opravlja delo pooblaščenega inženirja v statusni obliki samostojnega podjetnika. Določbe ZAID o tem, kako se sicer pridobi članstvo v pritožnici, kot specialne določbe, ki ne po jezikovni, ne sistemski ne teleološki razlagi niso namenjene urejanju volitev v Državni svet, na to razlago nimajo vpliva. Enako velja tudi utemeljevanje vprašanj sorazmernosti predstavništev različnih skupin glede na zahtevano število članov, saj gre za primernost navedene zakonske ureditve, ki je v pristojnosti in prosti presoji zakonodajalca.

10. Navedena razlaga pojma samostojnega poklica iz citranih določb Ustave in ZDSve je tudi vsebinsko skladna z ustaljeno sodno prakso in ustavnosodno presojo. To stališče je tudi skladno s sodbo Vrhovnega sodišča II Uv 1/2008 z dne 22. 2. 2008, pri čemer kasnejše sprejetje ZAID na stališča iz navedene sodbe ne vpliva. Navedeno stališče je kot ustavnoskladno potrdilo tudi Ustavno sodišče, ki ustavne pritožbe zoper navedeno sodbo ni niti sprejelo v obravnavo (sklep Up-628/08 z dne 4. 3. 2008) in ni sledilo argumentu (tedanje) pritožnice, da bi se morali v smislu ZDSve in Ustave vsi pooblaščeni inženirji šteti za osebe, ki samostojno opravljajo poklic. Od tega stališča Ustavno sodišče ni odstopilo niti v odločbi Up-1033/17 z dne 30. 11. 2017, na katero se sklicujeta stranki tega upravnega spora. Zato je pravilna uporaba materialnega prava, po kateri se pri volitvah v Državni svet štejejo kot predstavniki samostojnih poklicev le tisti člani pritožnice, ki svojo dejavnost opravljajo kot samostojni nosilci oziroma izvajalci pridobitne (poklicne) dejavnosti, niso pa to tudi tisti, ki so kot delojemalci zaposleni pri pravnih in fizičnih osebah.

11. V zadevi je z vidika dejanskega stanja nesporno, da je kandidat A. A. zaposlen oziroma da nima statusa samostojnega podjetnika. Zato je tudi pravilno stališče DVK, da ta kandidat v kontekstu predstavnikov interesne skupine samostojnih poklicev ne izpolnjuje prej navedenega kriterija drugega odstavka 2. člena ZDSve, ki opredeljuje nosilce pasivne (in aktivne) volilne pravice za posamezne interesne skupine. Glede na to je pravilno odločila tudi s tem, ko je kandidaturo A. A. zavrnila.

**K II. točki izreka**

12. Ker je sodišče pritožbo zavrnilo, ob smiselni uporabi četrtega odstavka 25. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1), ki se uporablja po 10. členu ZDSve v zvezi s četrtim odstavkom 105. člena Zakona o volitvah v državni zbor, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

1 V tretji alineji drugega odstavka 96. člena Ustave je določeno, da Državni svet poleg drugih predstavnikov sestavljajo tudi „štirje predstavniki kmetov, obrtnikov in samostojnih poklicev“.