Jedro

Pravnomočnost odločitve o isti stvari, torej o ponovni odmeri invalidske pokojnine, je za odločitev v tej zadevi edino odločilna. Pomeni namreč, da je bila zahteva za ponovno odmero invalidske pokojnine z izpodbijanima posamičnima upravnima aktoma zakonito zavržena, tožbeni zahtevek na njuno odpravo in vrnitev zadeve tožencu v meritorno odločanje pa utemeljeno zavrnjen.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdita sodba in sklep sodišča prve stopnje.

II. Tožnica krije stroške pritožbe sama.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, da se odpravita sklep toženca št. ... z dne 19. 9. 2016 in odločba toženca št. ... z dne 17. 3. 2017 ter da toženec tožnici ponovno odmeri invalidsko pokojnino od 9. 6. 2004 do 1. 7. 2015 z vštevanjem delnic v pokojninsko osnovo. Tožbo v delu na odpravo odločbe št. ... z dne 8. 7. 2004 je zavrglo. Sklenilo je še, da tožnica krije svoje stroške postopka sama.

2. Zoper sodbo in sklep se pritožuje tožnica iz vseh pritožbenih razlogov. Po ustavni odločbi z dne 26. 3. 2015 ji mora toženec ponovno odmeriti invalidsko pokojnino. Strinjala se je z odmero pokojnine po odločbi z dne 16. 8. 2015 za obdobje od 1. 7. 2015 dalje, o odmeri za obdobje od 9. 6. 2004 do 31. 6. 2015 pa sploh ni bilo odločeno. Z zahtevo za izplačilo razlike v višini izplačanih pokojnin od 9. 6. 2004 do 1. 7. 2015 je zahtevala izplačilo denarnega zneska v višini razlik med pokojninama, z zahtevo za ponovno odmero pokojnine pa ni zahtevala izplačila denarnega zneska, temveč le ugotovitev razlik. Ker je prva zahteva dajatvena, druga pa ugotovitvena, nista identični, čeprav je končni rezultat enak. Ne gre le za spremembo poimenovanja zahteve, kot zmotno zaključuje sodišče prve stopnje, temveč za dve različni in samostojni zahtevi. Odločba z dne 16. 8. 2015 učinkuje le od prvega dne naslednjega meseca po njeni izdaji. Novo odmerjena pokojnina se izplačuje od 1. 7. 2015 dalje. Stališče sodišča prve stopnje, da je bilo z odločbo z dne 18. 6. 2015 odločeno tudi o ponovni odmeri pokojnine od 9. 6. 2004 do 1. 7. 2015 je zato zmotno. Za to obdobje ji višja pokojnina ni bila priznana in je prikrajšana za razlike v pokojnini. Kršeni so 14., 15., 22. in 26. člen Ustave RS. Predlaga razveljavitev izpodbijane sodne odločbe in vrnitev v novo sojenje oziroma podredno njeno spremembo v smeri ugoditve tožbenemu zahtevku. Priglaša stroške.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje razčistilo dejstva, bistvena za odločitev v zadevi ter na podlagi pravilne uporabe materialnega prava tudi pravilno razsodilo. Pri tem ni kršilo postopkovnih določb, na katere pritožbeno sodišče na podlagi 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP)1 pazi po uradni dolžnosti.

Izpodbijana sodba in sklep sta obrazložena s pravilnimi dejanskimi in utemeljenimi pravnimi razlogi. Glede na pritožbene navedbe je potrebno dodati zlasti naslednje.

5. Predmet tega socialnega spora je presoja pravilnosti in zakonitosti posamičnih upravnih aktov o zavrženju zahteve za ponovno odmero invalidske pokojnine z upoštevanjem dela plače, izplačane iz naslova delnic za notranji odkup podjetja. O ponovni odmeri invalidske pokojnine je bilo že pravnomočno odločeno.

Enako, torej da je bilo o zahtevi za ponovno odmero pokojnine ob nespremenjenem pravnem in dejanskem stanju zadeve že pravnomočno odločeno, je pravilno zaključilo tudi sodišče prve stopnje.

6. Pravna podlaga za pritožbeno rešitev zadeve je na podlagi 11. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2)2 podana v 129. členu Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP).3 Kot nosilcu in izvajalcu obveznega zavarovanja je zavodu v 129. členu ZUP izrecno naloženo, da prejeto zahtevo najprej preizkusi in jo s sklepom zavrže, med drugim tudi v primeru iz 4. točke 1. odstavka. Torej, če je bil v isti stvari že voden upravni ali sodni postopek, ali je bilo o zahtevi že pravnomočno odločeno in je stranka pridobila kakšne pravice. Enako ravna, če je bila izdana zavrnilna odločba, pa se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, ni spremenila. Gre za zakonsko izpeljavo nespremenljivosti pravnomočno urejenih pravnih razmerij iz 158. člena Ustave RS. Takšno procesno dejansko stanje je podano tudi v obravnavani zadevi.

7. Sodišče prve stopnje pravilno razloguje, da je bilo z dokončno in pravnomočno4 odločbo z dne 18. 6. 2015, s katero je bila tožnici invalidska pokojnina na novo odmerjena v znesku 1.090,69 EUR od 1. 7. 2015 dalje, odločba z dne 8. 7. 2004 o priznanju pravice do invalidske pokojnine od 9. 4. 2004 dalje v znesku 161.008,20 tedanjih SIT pa razveljavljena, odločeno ne le o višini invalidske pokojnine, temveč tudi o pričetku priznanja in izplačevanja višje invalidske dajatve. Invalidska pokojnina je bila na podlagi ustavne odločbe št. U-I-239/14-10, Up-1169/12-24 z dne 26. 3. 2015 z upoštevanjem dela plače, izplačane iz naslova delnic za notranji odkup podjetja, po uradni dolžnosti odmerjena od prvega dne naslednjega meseca po njeni izdaji. Ob takšni že pravnomočni odločitvi o ponovni odmeri invalidske pokojnine, je bila z odločbo z dne 22. 1. 2016, potrjeno z odločbo z dne 1. 4. 2016, dokončno in pravnomočno zavrnjena še zahteva za plačilo razlike v višini izplačanih pokojnin za obdobje od 9. 6. 2004 do 31. 6. 2015. Pojasnjeno je bilo, da je na novo odmerjeno pokojnino na podlagi citirane ustavne odločbe v primeru, kot je tožničin, mogoče priznavati le od od prvega dne naslednjega meseca po njeni izdaji, za priznavanje višje pokojnine za nazaj, vse od upokojitev dalje pa ni podlage. Pomeni, da je bilo o ponovni odmeri pokojnine, celo eksplicitno tudi za nazaj za obdobje od 9. 6. 2004 do 31. 6. 2015, kar je tožnica uveljavljala tudi v obravnavanem predsodnem upravnem postopku že pravnomočno odločeno. Drugačno pritožničino stališče, da ne gre za identični zahtevi, je zmotno in zato ni sprejemljivo.

8. Prav pravnomočnost odločitve o isti stvari, torej o ponovni odmeri invalidske pokojnine, pa je za odločitev v tej zadevi tudi edino odločilna. Pomeni namreč, da je bila zahteva za ponovno odmero invalidske pokojnine od 9. 6. 2004 do 31. 6. 2015 z izpodbijanima posamičnima upravnima aktoma zakonito zavržena, tožbeni zahtevek na njuno odpravo in vrnitev zadeve tožencu v meritorno odločanje pa utemeljeno zavrnjen. Ker je v tem sodnem postopku odločanje omejeno le na presojo formalno pravne pravilnosti in zakonitosti izpodbijanih upravnih aktov, vsebinska presoja ponovne odmere pokojnine z vpoštevanjem dela plače, izplačanega iz naslova delnic za notranji odkup, seveda ni dopustna. Zatrjevane kršitve 14., 15., 22. in 26. člena Ustave RS5 zato niso podane.

9. Zaradi pomanjkanja pravnega interesa je zakonito zavržena tožba v delu na odpravo odločbe z dne 8. 7. 2004 (274. člen ZPP). Ta odločba je bila že razveljavljena z odločbo z dne 18. 6. 2015. 10. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 353. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo in sklep sodišča prve stopnje. Ob takšnem pritožbenem izidu je ob uporabi 154. člena ZPP hkrati sklenilo, da tožnica stroške pritožbe krije sama.

1 Ur. l. RS, št. 73/2003 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami. 2 Ur. l. RS, št. 96/2012 s spremembami. 3 Ur. l. RS, št. 64/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami. 4 225. člen ZUP. 5 Ur. l. RS, št. 33/91 s spremembami.