Jedro

Določbe ZNP in ZPP, ki se glede na določilo čl. 37 ZNP smiselno uporabljajo v nepravdnih postopkih, ne določajo sprejema in izdaje posebnega sklepa, s katerim bi sodišče odločalo o vprašanjih procesnega vodstva, ko ob predhodnem preizkusu ugotovi upravičenost predlagatelja za vložitev predloga za uvedbo nepravdnega postopka.

Izrek

Pritožba nasprotne udeleženke zoper sklep sodišča prve stopnje z dne 17. 4. 2008 se kot nedovoljena zavrže.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 17. 4. 2008 odločilo, da se uvede postopek zaradi odvzema poslovne sposobnosti B. K. V pravnem pouku navedenega sklepa je sodišče prve stopnje navedlo, da je zoper navedeni sklep dopustna pritožba v 15 dneh od njegove vročitve.

Zoper navedeni sklep se je v skladu s pravnim poukom pritožila nasprotna udeleženka B. K. V pritožbi je navajala, da nasprotuje takšni odločitvi sodišča prve stopnje in meni, da za odvzem njene poslovne sposobnosti ni pravne podlage.

Pritožba pritožnice ni dovoljena.

Sodišče prve stopnje je sklep z odločitvijo o uvedbi postopka sprejelo na podlagi ugotovitve, da je Center za socialno delo C. predlagal, da se B. K. odvzame poslovna sposobnost in s sklicevanjem na čl. 45 Zakona o nepravdnem postopku (ZNP), ki takšnega predlagatelja izkazuje kot upravičenega predlagatelja za vložitev takšnega predloga. Sodišče prve stopnje je torej navedeno odločitev sprejelo po predhodnem preizkusu predloga predlagatelja glede njegove upravičenosti do vložitve predloga za tovrstni nepravdni postopek, katerega posebnosti sicer opredeljujejo določbe II. poglavja Zakona o nepravdnem postopku – ZNP (čl. 44 – 56). Vendar pa niti ZNP za tovrstne postopke, niti ZNP v splošnih določbah (čl. 1 – 37), prav tako pa tudi ne Zakon o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki se glede na določilo čl. 37 ZNP tudi smiselno uporablja v nepravdnih postopkih, ne določajo sprejema in izdaje posebnega sklepa, s katerim bi sodišče odločalo o vprašanjih procesnega vodstva, ko ob predhodnem preizkusu ugotovi upravičenost predlagatelja za vložitev predloga za uvedbo nepravdnega postopka. Izdaja takšnega sklepa tako predstavlja nepotrebno izdajo sklepa o vprašanju, ki se nanaša na neposredno procesno vodstvo. Za takšne sklepe pa določba III. odst. 270. čl. ZPP (ki se v konkretnem postopku uporablja glede na določbo čl. 37 ZNP) določa, da zoper njih ni pritožbe. Sodišče prve stopnje je sicer v navedenem sklepu tudi zmotno zapisalo pravni pouk, v katerem je stranke postopka podučilo o možnostih pritožbe v 15 dneh od vročitve navedenega sklepa, v skladu s takšnim pravnim poukom pa je nasprotna udeleženka tudi vložila pritožbo zoper navedeni sklep. Vendar pa sodišče strankam ne more dati več in drugačnih pravic, kot jim te sicer daje ZPP in ZNP. Zato pa ne glede na napačni pravni pouk pritožba nasprotne udeleženke zoper navedeni sklep ni dovoljena in jo je zato kot nedovoljeno pritožbeno sodišče v skladu z določbo čl. 343 ZPP v zvezi s čl. 270/III ZPP in čl. 37 ZNP zavrglo.