Jedro

Potrdilo po 171. členu ZUP/86 je mogoče izdati le o dejstvih, o katerih državni organ vodi uradno evidenco.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je prvostopno sodišče na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in 70/2000, v nadaljevanju ZUS), zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 25.2.2000. Z navedeno odločbo je tožena stranka zavrnila tožnikovo pritožbo zoper odločbo Uprave za obrambo C., Izpostava za obrambo Ž. z dne 2.3.1999, s katero je navedeni organ tožniku zavrnil izdajo potrdila o opravljanju dolžnosti pri obrambi Republike Slovenije.

V obrazložitvi izpodbijane sodbe je prvostopno sodišče sledilo utemeljitvi tožene stranke v izpodbijani odločbi (2. odstavek 67. člena ZUS). Tožnik je pri Upravi za obrambo Ž., dne 23.2.1999, vložil vlogo za izdajo potrdila o opravljanju dolžnosti pri obrambi Republike Slovenije med agresijo na Republiko Slovenijo v letu 1991 in sicer v enoti za zveze KS. Prvostopni organ je z odločbo, ki jo je tožena stranka potrdila, zavrnil izdajo takega potrdila s sklicevanjem na določbo 171. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP/86), in na dejstvo, da upravni organ za tožnika v uradni evidenci nima podatka o opravljanju dolžnosti pri obrambi Republike Slovenije med agresijo, zato mu takega potrdila tudi ne more izdati. Tudi po presoji prvostopnega sodišča tožniku o dejstvu, ki ne izhaja iz uradne evidence, za katero vodenje je organ pooblaščen, ni mogoče izdati potrdila v smislu 171. člena ZUP/86. Na drugačno odločitev tudi ne more vplivati sklicevanje tožnika na posamezne primere v zvezi z izdajo takega potrdila. Sodišče ni sledilo predlogu tožnika, da bi izvedlo dokaze z zaslišanjem prič, ker je ugotovilo, da ni pogojev za odločanje po določbi 61. člena ZUS, izvajanje dokazov na obravnavi pa tudi ne bi vplivalo na drugačno odločitev v obravnavani zadevi.

Tožnik v pritožbi zoper izpodbijano sodbo uveljavlja vse pritožbene razloge iz 1. odstavka 72. člena ZUS. Prvostopno sodišče je bistveno kršilo določbe postopka v upravnem sporu, ker je izdalo sodbo brez glavne obravnave. Smiselno ponovi tožbene navedbe, da je dejansko sodeloval pri obrambi države v času agresije nanjo v letu 1991 in bi to dejstvo moralo biti ustrezno evidentirano. Če pa to ni bilo storjeno tedaj, pa bi mu moralo sodišče omogočiti, da zatrjevano dejstvo sodelovanja pri obrambi države dokaže s pričami, sicer je po njegovem mnenju diskriminiran v razmerju do drugih državljanov, katerim je tožena stranka, ob enakem dejanskem stanju stvari, takšno potrdilo izdala. Predlaga, da Vrhovno sodišče RS njegovi pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi. Prosi tudi za oprostitev plačila taks za to pritožbo.

Tožena stranka v odgovoru na pritožbo prereka tožnikove pritožbene navedbe in predlaga, da Vrhovno sodišče RS tožnikovo pritožbo kot neutemeljeno zavrne.

Pritožba ni utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča je prvostopno sodišče pravilno presodilo zakonitost izpodbijane odločbe tožene stranke in svojo odločitev oprlo na pravilno dejansko in pravno podlago.

Tudi po presoji pritožbenega sodišča je upravni organ ravnal pravilno in v skladu z določbami 171. člena ZUP/86, ko je tožnikovo zahtevo za izdajo potrdila o njegovem sodelovanju pri obrambi države v času agresije na Republiko Slovenijo v letu 1991, zavrnil. Potrdilo po 171. členu ZUP/86 je mogoče izdati le o dejstvih, o katerih državni organ vodi uradno evidenco. Potrdila o dejstvih, o katerih se vodi uradna evidenca, pa morajo biti v skladu s podatki iz uradne evidence. ZUP/86 v določbah 6. odstavka 171. člena tudi določa, da mora, če organ zavrne zahtevo za potrdilo, o tem izdati posebno odločbo. Upravni organ je v obravnavanem primeru tako tudi ravnal, ko je ob ugotovitvi, da za tožnika v uradni evidenci nima podatka o opravljanju dolžnosti pri obrambi Republike Slovenije med agresijo nanjo. Zato je odločitev prvostopnega sodišča, ko je presodilo, da je odločitev tožene stranke v izpodbijani odločbi, s katero se je ta strinjala z odločitvijo prvostopnega upravnega organa, pravilna in temelji na zakonu.

Tožnikovih ugovorov, da bi moral biti vpisan v tako evidenco, saj naj bi pri obrambi države v navedenem obdobju dejansko sodeloval, kar bi lahko potrdile tudi priče, pa po presoji pritožbenega sodišča ni mogoče uveljavljati v postopku za izdajo potrdila, pač pa je morebitne napake v uradni evidenci mogoče popraviti samo v posebnem postopku na zahtevo zainteresirane stranke.

Po presoji pritožbenega sodišča prvostopno sodišče ni bistveno kršilo določb postopka v upravnem sporu, ko je glede na v upravnem sporu ugotovljeno dejansko stanje, ki temelji na podatkih iz uradnih evidenc, odločilo na seji, čeprav je tožnik v tožbi predlagal izvedbo predlaganih dokazov oziroma zaslišanje prič, saj neopravljena glavna obravnava v obravnavanem primeru ni mogla vplivati na zakonitost in pravilnost sodbe (4. odstavek 72. člena ZUS).

Pritožbeno sodišče je na podlagi 73. člena ZUS pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje, ker niso podani uveljavljani pritožbeni razlogi in ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti.

O tožnikovem predlogu za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo pritožbeno sodišče ni odločalo, ker je o tem odločilo že prvostopno sodišče s sklepom, št. U 144/2000-16 z dne 4.6.2002, zoper katerega pa se tožnik ni pritožil.