Jedro

ZIZ zahteva, da je vprašanje lastninske pravice, ki je v postopku izvršbe na nepremičnine predhodno vprašanje, rešeno na kvalificiran način, lahko tudi tako, da upnik s tožbo doseže vpis lastninske pravice na dolžnika. To omogoča 168. člen ZIZ, s prekinitvijo postopka zaradi rešitve predhodnega vprašanja.

Izrek

Pritožbi se ugodi in sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje izvršbo ustavilo in razveljavilo opravljena izvršilna dejanja. Ugotovilo je, da dolžnik v podvložku št. ... do št. ... k.o. D. ni vpisan kot lastnik posameznega dela stavb na naslovu L. c. 97, D., ker je še vedno pri teh vpisana družbena lastnina, predmet izvršbe pa je lahko le dolžnikova stvar (32. člen ZIZ).

Zoper izpodbijani sklep se je pravočasno pritožil upnik. V pritožbi navaja, da ga sodišče z dopisom O. v D. z dne 09. 07. 2009 ni seznanilo. Upnik uveljavlja, da je bila s tem odvzeta možnost obravnavanja pred sodiščem, kar je bistvena kršitev postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Upnik ni imel možnosti, da se opredeli glede spornih okoliščin. Sklep o dovolitvi izvršbe na stanovanje št. 20 v III. nadstropju v izmeri 37 m2 v stanovanjski stavbi L. c. 97, D., stoječe na parc. št. ..., vl. št. ... k.o. D., je postal pravnomočen. Sodišče je odredilo rubež stanovanja, izvršitelj pa je dne 22. 08. 2003 opravil rubež navedenega stanovanja. Opravljena je bila tudi cenitev nepremičnine. Ob priliki prve dražbe dne 12. 04. 2006 je dolžnik ugovarjal, da ni lastnik stanovanja št. 20 v III. nadstropju, temveč stanovanja št. 9 v II. nadstropju. Upnik je z vlogo z dne 27. 04. 2006 predlagal, da sodišče zasliši izvršitelja G. I. in cenilko V. M. ter dolžnika in predlagal ogled na kraju samem. Upnik ni vodil izvršbe na navedeni prostor v izmeri 10,30 m2, temveč na stanovanju v III. nadstropju. Sodišče ni imelo nobene materialnopravne osnove, da bi zaradi napačne presoje oziroma sklepanja ustavilo izvršbe. Po navedbi zemljiškoknjižnega sodišča je pri etažnih delih še vedno vpisana družbena lastnina in imetnik pravice uporabe G. O. d.o.o.. Torej še vedno ni izključena možnost, da je zarubljeno stanovanje last dolžnika ali pa je bilo last dolžnika ob rubežu, pa je kasneje z njim razpolagal. Ocena sodišča o tem je preuranjena. Glede na še vedno nedokončano vknjižbo lastninske pravice, pravzaprav zgolj na podlagi uradne poizvedbe pri zemljiški knjigi še vedno ni mogoče ugotavljati relevantnih okoliščin za oceno ali je bilo zarubljeno in ocenjeno napačno stanovanje.

Dolžnik na pritožbo ni odgovoril. Pritožba je utemeljena.

Sodišče prve stopnje je dovolilo izvršbo na nepremičnino, ki ob dovolitvi izvršbe še ni bila vpisana v zemljiško knjigo. Zato je izvršitelj opravil rubež nepremičnine. Kot je ugotovilo pravilno že sodišče prve stopnje je bila tekom postopka vzpostavljena etažna lastnina za stavbo L. c. 97 v D. Upnik je v svoji vlogi z dne 04. 06. 2003 opredelil nepremičnino in sicer predlagal je izvršbo na stanovanje št. 20 v III. nadstropju v izmeri 37 m2 v stanovanjski stavbi L. c. 97, D. Pritrditi je potrebno pritožbeni navedbi, da je ugotovitev prvostopnega sodišča zgrešena, ko meni, da je stanovanje št. 20 sedaj skupni prostor z identifikacijsko številko 20.E in je skupni del stavbe L. c. 97 v D. in v solastnini lastnikov posameznih del stanovanja. Iz zemljiškoknjižnega izpiska za vložek št. ... k.o. D. je razvidno, da nepremičnina z oznako 20.E ni stanovanje št. 20, temveč gre za skupne prostore. Upnik pa je predlagal prodajo stanovanja št. 20 v izmeri 37 m2 v stanovanjski stavbi na L. c. 97 v D. Sodišče prve stopnje je tako nepopolno ugotovilo dejansko stanje in posledično napačno uporabilo materialno pravo, ko je ustavilo izvršbo in razveljavilo opravljena izvršilna dejanja. V obravnavani zadevi je nepremičnina, ki je predmet izvršbe, stanovanje št. 20 v III. nadstropju stavbe L. c. 97, D. v izmeri 37 m2. Nadalje je mogoče zaključiti, da je preuranjena odločitev sodišča prve stopnje, da je potrebno izvršbo ustaviti, ker je predmet izvršbe lahko le dolžnikova stvar, in dolžnik v nobenem podvložku od št. ... do št. ... k.o. D. ni vpisan kot lastnik posameznega dela stavbe na naslovu L. c. 97, D. ZIZ zahteva, da je vprašanje lastninske pravice, ki je v postopku izvršbe na nepremičnine predhodno vprašanje, rešeno na kvalificiran način, lahko tudi tako, da upnik s tožbo doseže vpis lastninske pravice na dolžnika. To omogoča 168. člen ZIZ, s prekinitvijo postopka zaradi rešitve predhodnega vprašanja.

Sodišče prve stopnje upniku ni dalo možnosti, da bi vložil tožbo. Ker pa je za stavbo L. c. 97 v D. vzpostavljena etažna lastnina, je posledično tudi stanovanje št. 20 vpisano v zemljiško knjigo in je mogoče izvršbo nadaljevati le kot na vknjiženo nepremičnino. V primeru, da stanovanje št. 20 še ni vpisano na dolžnika, je upniku potrebno omogočiti, da se izvršba nadaljuje na vpisano nepremičnino, ko in če doseže vpis lastninske pravice na nepremičnini na dolžnika.

V tem smislu je bilo potrebno pritožbi upnika ugoditi, izpodbijani sklep razveljaviti ter zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Napotki prvostopnemu sodišču izhajajo že iz razlogov tega sklepa. Upnik bo v skladu s 168. členom ZIZ moral priložiti listino, ki je primerna za vpis dolžnikove lastninske pravice na stanovanju št. 20, predhodno bo potrebno ugotoviti številko podvložka stanovanja št. 20 v izmeri 37 m2. V primeru, da upnik nima listine, primerne za vpis dolžnikove lastninske pravice, pa bo lahko s tožbo zahteval vpis te pravice na dolžnika. Ko oziroma če bo dosegel vpis lastninske pravice pa bo potrebno izvršbo nadaljevati s prodajo predmetne nepremičnine, ki je sedaj že vpisana v zemljiško knjigo.

Odločitev o stroških postopka v zvezi s pritožbo je sodišče pridržalo za končno odločbo v skladu s tretjim odstavkom 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.