Jedro

Dolžnik ne more uspeti z vztrajanjem, da predložene listine ne dokazujejo obstoja terjatve. Na konkretne trditve o stanju obveznosti mora dolžnik konkretno odgovoriti. Tega dolžnik ni storil, zato ni uspel izpodbiti, da je imel upnik oblikovalno upravičenje v trenutku, ko je podal izjavo o odstopu.

Sodišče prve stopnje se je postavilo na pravilno stališče, izhajajoč iz določb notarskega zapisa, da sta stranki v tem primeru dogovorili pogodbeno pravilo, po katerem začne izjava o uresničitvi oblikovalne pravice učinkovati že, ko upravičenec izjavo volje o uresničitvi te pravice pošlje na določen način (priporočeno) na naslov, določen v pogodbi. Taka določba je zapisana v Pogodbi o dolgoročnem evro kreditu in je upoštevna glede na dispozitivno naravo 25. in 28. člena OZ.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep v izpodbijani I., II. in III. točki potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem delu (I.) zavrnilo ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi, (II.) zavrglo dolžnikov predlog za omejitev izvršbe na nekatera sredstva izvršbe in (III.) predlog za povrnitev stroškov ugovornega postopka zavrnilo.

2. Dolžnik se je zoper sklep pritožil iz vseh pritožbenih razlogov.

3. Upnik na pritožbo ni odgovoril. 4. Pritožba ni utemeljena.

5. Višje sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru zatrjevanih pravno pomembnih pritožbenih razlogov (prvi odstavek 360. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP) in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po določbi drugega odstavka 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ.

6. Odločitev sodišča prve stopnje je pravilna, utemeljena s pravilnimi ter popolnimi razlogi, ki jim višje sodišče nima kaj dodati, zaradi odgovora na pritožbo navaja le sledeče. 7. Dolžnik v pritožbi navaja in vztraja, da upnik terjatve ni izkazal, listinam, ki jih je predložil, ne priznava dokazne moči - na njihovi podlagi naj ne bi bilo mogoče sklepati o višini terjatve.

8. Upnik je v predlogu za izvršbo, detajlno pa v odgovoru na ugovor, pojasnil stanje terjatve po posameznih postavkah, za zatrjevano predložil notarski zapis, dokazila o vročitvi odstopne izjave (predhodno tudi dokazilo o vročitvi opomina za izpolnitev obveznosti, ki je predpogoj za nastanek oblikovalnega upravičenja iz drugega odstavka 15. člena ZPotK-1) in predložil izpis iz poslovnih knjig, rekapitulacijo, amortizacijski načrt, pregled plačil, razpored plačil, obračun rednih obresti, obračun zamudnih obresti in stroškov (A33-A39). Dolžnik ne more uspeti z vztrajanjem, da predložene listine ne dokazujejo obstoja terjatve. Na konkretne trditve o stanju obveznosti mora dolžnik konkretno odgovoriti. Tega dolžnik ni storil, zato ni uspel izpodbiti, da je imel upnik oblikovalno upravičenje v trenutku, ko je podal izjavo o odstopu.

9. Glede na naravo pogodbe, zajete v neposredno izvršljivem notarskem zapisu, gre za pogodbo, ki je predmet urejanja Zakona o potrošniških kreditih – ZPotK-1. Dolžnik v pritožbi navaja, da mu izjava o odstopu od pogodbe ni bila pravilno vročena. Sodišče prve stopnje se je postavilo na pravilno stališče, izhajajoč iz določb notarskega zapisa, da sta stranki v tem primeru dogovorili pogodbeno pravilo, po katerem začne izjava o uresničitvi oblikovalne pravice učinkovati že, ko upravičenec izjavo volje o uresničitvi te pravice pošlje na določen način (priporočeno; povratnice so na A32) na naslov, določen v pogodbi. Taka določba je zapisana v drugem odstavku 18. točke Pogodbe o dolgoročnem evro kreditu (stran 7 od 11 notarskega zapisa)(1) in je upoštevna glede na dispozitivno naravo 25. in 28. člena Obligacijskega zakonika – OZ. V primeru, ko zapadlost terjatve iz notarskega zapisa ni neposredno vezana na čas, temveč na drugo dejstvo (v konkretnem primeru na odpoklicno pravico upnika, ki je nastala zaradi zaporedne neizpolnitve obveznosti), se po določbi tretjega odstavka 20.a člena ZIZ zapadlost izkaže z dokazilom o vročitvi pisne izjave o odstopu, ki je vročena dolžniku priporočeno po pošti (v tem primeru skladno s pogodbenim pravilom). Povedano velja tudi za opomin pred odstopom (povratnica na A31; prim. drugi odstavek 15. člena ZPotk- 1). Pritožnik očitno meni, da bi odpoklic učinkoval šele, če bi imel upnik podpisano povratnico s strani dolžnika, vendar neutemeljeno.

10. Tudi ni utemeljena pritožbena navedba, da je sodišče prve stopnje neutemeljeno zavrnilo predlagano omejitev izvršbe tako, da bi se ta opravila le na nepremičnino. Zmotna je pritožbena navedba, da je vrednost zavarovane nepremičnine splošno znano dejstvo. Vendar to ni bistveno. Že sodišče prve stopnje je povsem pravilno pojasnilo, da vrednost premoženja in zmožnost poplačila iz določenega dela dolžnikovega premoženja sploh ni bila konkretno zatrjevana, zato je odločitev sodišča tudi v tem delu pravilna (iz tega razloga bi bilo sicer pravilneje, da bi sodišče predlog zavrnilo; primerjaj drugi odstavek 34. člena ZIZ).

11. Dolžnik je izpodbijal tudi odločitev o ugovornih stroških, vendar glede na povedano neutemeljeno.

12. Pritožba ni utemeljena in niso podani pritožbeni razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti, zato je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Op. št. (1): Prim. tudi Nina Plavšak, Neposredna izvršljivost notarskega zapisa, točka 2.2.3.