Jedro

V postopku, ki se začne po uradni dolžnosti, uporaba pravil o predhodnem postopku ni smiselna. To pomeni, da sodišče o začetku postopku prisilne likvidacije po uradni dolžnosti pred izdajo sklepa o začetku postopka prisilne likvidacije ne obvešča poslovodstva, družbe ali družbenikov. Ti lahko razloge proti postopku prisilne likvidacije uveljavljajo v pritožbi zoper sklep o začetku postopka prisilne likvidacije.

Pred izdajo sklepa o začetku postopka prisilne likvidacije na predlog pa mora sodišče ugotoviti, ali je predlog vložila upravičena oseba oziroma ali je podano procesno upravičenje predlagatelja. Tako mora upnik izkazati, da je upnik subjekta, zoper katerega predlaga začetek postopka prisilne likvidacije. Prav tako mora sodišče ugotoviti, ali obstajajo odločilna dejstva, ki izkazujejo, da so izpolnjeni pogoji za začetek postopka prisilne likvidacije.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Pritožnik nosi sam svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sklenilo, da se začne postopek prisilne likvidacije nad dolžnikom A., X., Ljubljana, ter se za upravitelja imenuje B. B.

2. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da ima upnik C., d. o. o., ki je vložil predlog za začetek tega postopka, do dolžnika terjatev iz naslova najemnine in obratovalnih stroškov v skupni višini 63.855,63 EUR ter terjatev iz naslova kratkoročnih posojil v višini 18.350,00 EUR. Upnik je za izterjavo teh terjatev vložil predlog za izvršbo, sodišče pa je izdalo sklep o izvršbi VL 40501/2023, ki je postal pravnomočen in izvršljiv 1. 7. 2023. Poleg tega je dolžniku zaradi odpovedi dne 27. 2. 2020 prenehalo najemno razmerje. Okrajno sodišče v Ljubljani je zato v zadevi II P 1189/2020 razsodilo, da se je dolžnik dolžan izseliti iz najetih prostorov, jih izročiti upniku in mu povrniti stroške postopka v višini 5.845,06 EUR z obrestmi. Sodba je postala pravnomočna in izvršljiva 6. 12. 2023. Iz zadnje bilance dolžnika, oddane 19. 4. 2023, pa izhaja, da ima dolžnik premoženje, to je denarne terjatve za nepoplačana kratkoročna posojila v znesku 96.960,50 EUR in za 40.764,93 EUR kratkoročnih poslovnih terjatev. Sodišče prve stopnje je hkrati ugotovilo, da je Upravna enota dne 2. 2. 2023 z odločbo št. 000/2022, ki je postala pravnomočna in dokončna 10.3. 2023, ugotovila, da je dolžnik prenehal s samim zakonom. Upravni organ je nato po uradni dolžnosti uvedel postopek izbrisa društva iz registra društev ter upnike pozval, da lahko v 30 dneh podajo obvestilo o svojih terjatvah, ki jih imajo do društva, sicer bo izdal odločbo o izbrisu društva iz registra društev. Predlagatelj je v določenem roku priglasil terjatev zoper dolžnika. Upravni organ je postopek izbrisa prekinil ter upniku naložil, da v 30 dneh predlaga uvedbo postopka za izterjavo dolgov po predpisih o prisilni likvidaciji, kar je upnik tudi storil. Sodišče prve stopnje je s pozivom obvestilo dolžnika v vloženem predlogu za začetek postopka prisilne likvidacije ter ga pozvalo, da se lahko v roku 15 dni po prejemu tega poziva z ugovorom izreče o upnikovem predlogu. Opozorilo ga je, da bo sicer izdalo sklep o začetku prisilne likvidacije, ne da bi izvajalo dokaze o tem, ali so podani pogoji in ali je upnik procesno legitimiran vložiti predlog. Dolžnik v danem roku ni vložil ugovora, zato je sodišče prve stopnje izdalo izpodbijani sklep.

3. Zoper navedeni sklep je vložil pravočasno pritožbo predsednik društva D. D. Uveljavlja vse pritožbene razloge. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi ter izpodbijani sklep razveljavi, upniku pa naloži v plačilo stroške predmetne pritožbe, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izteka paricijskega roka.

4. V pritožbi navaja, da je sodišče v pravdnem ter izvršilnem postopku dolžniku vročalo sodbo oziroma sklep na napačnem naslovu. Zaradi navedenega mu ti odločbi nista bili nikoli vročeni, posledično pa je predlagal obnovo teh postopkov. Pojasnjuje, da društvo ne deluje več. Pravnomočno je bil končan postopek glede prenehanja A., še vedno pa poteka postopek izbrisa društva iz registra društev. Društvo tudi nima več poštnega nabiralnika na naslovu X. v Ljubljani. Na tem naslovu ima sedež upnik, medtem ko društvo dejansko ne obstaja več. Sodišče prve stopnje je tudi v tem postopku dolžniku predlog za izdajo izpodbijanega sklepa napačno vročalo na naslovu X. v Ljubljani, zaradi česar mu je bila kršena pravica do izjave. Sodišče prve stopnje bi moralo upnikov predlog za začetek postopka nad dolžnikom vročati predsedniku društva na domači naslov. Poleg tega navaja, da izhajajo obveznosti dolžnika do upnika iz fiktivnih pravnih poslov.

5. Upnik C., d. o. o., Ljubljana, je vložil odgovor na pritožbo. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbo kot nedovoljeno zavrže, podrejeno pa, da pritožbo kot neutemeljeno zavrne in sklep sodišča prve stopnje potrdi.

6. V odgovoru na pritožbo navaja, da pritožnik kot nekdanji predsednik društva ni izkazal procesne legitimacije za vložitev pritožbe. Glede na določbo 421. člena ZFPPIPP v postopku prisilne likvidacije niti ni predviden ugovor po 235. členu ZFPPIPP. V zvezi s terjatvami, ki jih je navedel v predlogu za začetek tega postopka pa poudarja, da gre za judikatne terjatve. Predlog za obnovo postopkov na predmetni postopek ne more imeti vpliva. Glede dolžnikovega sedeža navaja, da se naslov društva ni spremenil ter je ves čas na naslovu X. v Ljubljani. Sprememba naslova društva ter obveščanje o spremembi naslova je tudi sicer dolžnost zakonitega zastopnika društva, ne pa upnika. Spremembo naslova društva bi slednji lahko pravočasno uredil, posebno glede na to, da je bil seznanjen upravnimi odločbami, izdanimi v postopku zaradi prenehanja društva.

7. Pritožba je dovoljena, ni pa utemeljena.

8. Za prisilno likvidacije se smiselno uporablja 242. člen ZFPPIPP (421. člen ZFPPIPP). Po navedeni določbi velja, da mora sodišče, ki je izdalo sklep o začetku stečajnega postopka na upnikov predlog, ta sklep vročiti tudi osebno odgovornemu družbeniku, ki lahko vloži pritožbo proti temu sklepu (drugi odstavek 242. člena ZFPPIPP). Zastopnik društva odgovorja za zakonito poslovanje društva (prvi odstavek 6. člena Zakona o društvih; Uradni list RS, št. 61/06 s spremembami; ZDru-1). Kot odgovorna oseba društva zato, pod pogoji iz tretjega odstavka 6. členu ZDru-1, odgovarja za obveznosti društva z vsem svojim premoženjem. Ob smisleni uporabi drugega odstavka 242. člena ZFPPIPP je tako treba šteti, da je zastopnik društva aktivno legitimiran za vložitev pritožbe zoper izpodbijani sklep o začetku postopka prisilne likvidacije društva.

9. Postopek prisilne likvidacije je urejen v določbah 419. do 423. člena ZFPPIPP. V 421. členu ZFPPIPP smiselna uporaba določbe 235. člena ZFPPIPP sicer ni predvidena. Ker pa je iz prvega odstavka 420. člena ZFPPIPP razvidno, da sodišče začne postopek prisilne likvidacije: (1) po uradni dolžnosti, če tako določa zakon, ali (2) na predlog osebe, za katero zakon določa, da je upravičena predlagati začetek postopka prisilne likvidacije, je utemeljeno razlikovanje med primeri, pri katerih se postopek prisilne likvidacije začne po uradni dolžnosti in primeri, ki se začnejo na predlog zakonsko upravičenih predlagateljev postopka. V postopku, ki se začne po uradni dolžnosti, uporaba pravil o predhodnem postopku ni smiselna. To pomeni, da sodišče o začetku postopku prisilne likvidacije po uradni dolžnosti, pred izdajo sklepa o začetku postopka prisilne likvidacije, ne obvešča poslovodstva, družbe ali družbenikov. Ti lahko razloge proti postopku prisilne likvidacije uveljavljajo v pritožbi zoper sklep o začetku postopka prisilne likvidacije. Pred izdajo sklepa o začetku postopka prisilne likvidacije na predlog pa mora sodišče ugotoviti, ali je predlog vložila upravičena oseba oziroma ali je podano procesno upravičenje predlagatelja. Tako mora npr. upnik izkazati, da je upnik subjekta, zoper katerega predlaga začetek postopka prisilne likvidacije. Prav tako mora sodišče ugotoviti, ali obstajajo odločilna dejstva (okoliščine), ki izkazujejo, da so izpolnjeni pogoji za začetek postopka prisilne likvidacije.

10. Sodišče prve stopnje je iz navedenega razloga (razlikovanja med postopki prisilne likvidacije ter nadalje podobnosti med postopki prisilne likvidacije, ki se začnejo na predlog, predhodnemu stečajnemu postopku), predlog za začetek postopka prisilne likvidacije vročalo dolžniku s pozivom, da lahko v zakonskem roku vloži ugovor po 235. členu ZFPPIPP.

11. Predlog s pozivom je sodišče prve stopnje dolžniku vročalo na naslovu, ki izhaja iz registra društev. Iz registra društev izhaja, da ima A. sedež na naslovu X. v Ljubljani. Društvo je pravna oseba zasebnega prava, ki pridobi pravno osebnost z vpisom v register društev (prvi odstavek 5. člena ZDru-1). Društvu se zato pisanje vroča po pravilih, ki veljajo za pravne osebe. Pravnim osebam, ki opravljajo dejavnost in se vpisujejo v register, se vroča na naslovu, ki je vpisan v registru (tretji odstavek 139. člena ZPP). Sodišče prve stopnje je zato dolžniku predlog za začetek postopka prisilne likvidacije pravilno vročalo na naslovu, ki je vpisan v register društev. Društvo (zanj zastopnik društva) bi lahko spremembo naslova društva prijavilo pristojnemu organu ter zahtevalo registracijo spremembe. To se ni zgodilo, saj je v registru društvu sedež društva še vedno vpisan na naslovu X. v Ljubljani.

12. V konkretnem primeru je prišlo do prenehanja društva po 42. členu ZDru-1 iz razloga, ker je društvo prenehalo delovati. Prenehanje (delovanja) društva je ugotovil pristojni organ z odločbo (prvi in drugi odstavek 42. člena ZDru-1). Pojem prenehanja se torej nanaša na dejansko prenehanje delovanja društva, kar upravni organ ugotovi z ugotovitveno odločbo. Od pojma prenehanja je treba ločiti pojem likvidacije, ki nastopi po prenehanju in se izvede po posebnem postopku. V tem postopku se praviloma unovči celotno premoženje pravne osebe, poplačajo se obveznosti pravne osebe, razdeli ostanek premoženja, pravna oseba pa se izbriše iz registra. V kolikor pa se tekom likvidacijskega postopka ugotovi, da je društvo trajnere nelikvidno ali dolgoročno plačilno nesposobno se nad njim lahko opravi stečajni postopek po predpisih, ki urejajo insolventnost in prisilno prenehanje (prvi odstavek 40. člena ZDru-1). Pristojni organ nato izbriše društvo iz registra društev na podlagi pravnomočne odločbe o izbrisu društva iz registra društev (drugi odstavek 44. člena ZDru-1). Tak sklep še ni bil izdan. Upravni organ je z odločbo z dne 2. 2. 2023 zgolj ugotovil, da je dolžnik prenehal delovati, kar pa ne pomeni, da je društvo prenehalo obstajati, kot nepravilno navaja pritožnik.

13. V zvezi z terjatvami upnika, ki je vložil predlog za začetek postopka prisilne likvidacije, dolžnik navaja, da te ne obstajajo, saj naj bi nastale na podlagi fiktivnih pravnih poslov. Glede na to, da gre za judikatne terjatve, dolžnik tudi s to pritožbeno navedbo ne more uspeti. Vložena predloga za obnovo pravdnega in izvršilnega postopka pa ne predstavljata utemeljenega razloga za prekinitev postopka odločanja o začetku postopka prisilne likvidacije. V kolikor bi bile v teh postopkih dosežene za dolžnika ugodne odločitve, bo zastopnik dolžnika to lahko uveljavljal tekom nadaljnjega postopka.

14. Pritožbene navedbe so po povedanem neutemeljene. Sodišče prve stopnje tudi ni zagrešilo nobene od kršitev, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Pritožbeno sodišče je zato pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (druga točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

15. Pritožnik nosi sam svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 154. člena v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.

-------------------------------

(1)

Predsednik društva D. D. je še sedaj vpisan v registru društev kot zastopnik A.

2Tako izhaja tudi iz 7. in 8. točke obrazložitve sklepa Cst 781/2016.

3Helena Miklavčič, Postopek prisilne likvidacije, Pravosodni bilten, letnik 2022, str. 43.

4Prav tam.

5V. Rijavec, Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 2. knjiga, GV Založba, 2006, str. 307.

Zveza:

Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (2007) - ZFPPIPP - člen 235, 242, 242/2, 419, 420, 420/1, 421, 423 Zakon o društvih (2006) - ZDru-1 - člen 5, 5/1, 6, 6/1, 6/3, 40, 40/1, 42, 42/1, 42/2, 44, 44/2 Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 139, 139/3

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.