Jedro

Drugačna presoja listin, na katera se je sodišče prve stopnje, predstavlja pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja, ki v sporu majhne vrednosti ni dopusten pritožbeni razlog.

Tožnik kot izvajalec dimnikarske službe je bil v spornem obdobju upravičen zaračunati dimnikarske storitve po dejansko porabljenem času.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razveljavilo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča na Jesenicah I 2002/2007 z dne 9. 1. 2008 in tožbeni zahtevek zavrnilo.

2. Zoper sodbo se je pritožil tožnik zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb postopka in predlagal, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in sodbo sodišča prve stopnje spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi, podrejeno pa, da jo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Sodišču očita, da je samo presodilo, da je izračun, ki ga je podal toženec pravilen. Skladno s predpisi bi moralo za ugotovitev višine obveznosti toženca do tožeče stranke predhodno pridobiti pozitivno mnenje ustreznega izvedenca, česar ni storilo. Odločitev je oprlo le na pojasnilo Ministrstva za okolje in prostor z dne 16. 10. 2006, poslanega neposredno tožencu, ki ni zavezujoče. Upoštevalo je tudi dopis 28. 12. 2008, vendar ne v celoti in se ni opredelilo do navedb v njem, da samo dejstvo trajanja izvajanja predmetne storitve, v konkretnem primeru 21 minut ni zadosten podatek za oceno ustreznosti obračuna dimnikarske storitve, ker je treba dodati še ostale čase, potrebne za izvedbo storitev. Listinska dokumentacija dejansko izpodbija pravilnost in utemeljenost navedb toženca, hkrati pa tudi naj sklepčnost napadene sodbe. Neformalno mnenje Ministrstva za okolje in prostor, ki je bilo pred izdajo sodbe preklicano, ne more biti pravna podlaga za odločitev in je zato podana zmotna uporaba materialnega prava ter bistvena kršitev določb postopka. Sodišče prve stopnje je zagrešilo tudi bistveno kršitev določb postopka, ker se ni opredelilo do vseh dokazil v spisu in do vseh dejstev, ki iz njih izhajajo in ker ni odločilo o njegovih stroških.

3. Toženec je na pritožbo odgovoril in predlagal njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Obravnavani spor sodi med spore majhne vrednosti (spori, v katerih se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 2.000,00 EUR, prvi odstavek 443. člena Zakona o pravdnem postopku; ZPP). Sodba v takšnem sporu se lahko izpodbija samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP). Zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja torej ni pravno upošteven pritožbeni razlog in je pritožbeno sodišče vezano na dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje.

6. V postopku ni bilo uradoma upoštevnih absolutnih bistvenih kršitev določb postopka (drugi odstavek 350. člena ZPP), pritožnik pa obrazloženo ne uveljavlja, do katerih dokazov v spisu (glede odločilnih dejstev) se sodišče prve stopnje ni opredelilo. Drugačna presoja listin (dopisa tožencu 16. 10. 2006, 28. 12. 2008), na katera se je sodišče prve stopnje oprlo, pa predstavlja pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja, ki v sporu majhne vrednosti ni dopusten pritožbeni razlog.

7. Sodišče prve stopnje je na podlagi predloženih delovnih nalogov (A2, B5) ter neprerekanih navedb, ugotovilo, da je tožnik pri tožencu za opravljanje dimnikarskih storitev 14. 3. 2007 porabil 21 minut. Upoštevaje cene, v spornem obdobju določene s Sklepom o določitvi tarife za cene storitev obvezne državne gospodarske javne službe izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva okolja in učinkovite rabe energije (1) (v nadaljevanju Sklep) je upoštevalo v 2. točki Sklepa določeno ceno minute dimnikarske službe 105,00 SIT. Odločitev, da je izvajalec dimnikarske službe upravičen zaračunati storitve po dejansko opravljenem času, je oprlo na dopis Ministrstva za okolje in prostor, na predlog katerega je vlada izdala Sklep, ki je tožencu na njegovo zahtevo podal pojasnilo (priloga B10) in dopis Ministrstva za okolje in prostor z dne 28. 12. 2010 (B28), da je takšno stališče veljalo še v času opravljenih storitev. Ocenilo je, da tožnik, ki je trdil, da so pojasnila bila preklicana, v zvezi s tem ni predlagal dokazov. Upoštevaje porabljeni čas in ceno za minuto dimnikarske storitve je štelo, da je toženec s plačilom 11,04 EUR v celoti poravnal svojo obveznost. 8. Tožnik s pritožbenim zavzemanjem, da ni upoštevna cena minute dimnikarske storitve, temveč je treba dodati še ostale čase potrebne za izvedbo storitev, izpodbija dejansko stanje. Če s trditvijo „da bi moralo sodišče za ugotovitev višine obveznosti tožene stranke pridobiti pozitivno mnenje ustreznega izvedenca“ meri na bistveno kršitev določb postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, mu je treba povedati, da le-ta ni podana. Tožnik v postopku pred sodiščem prve stopnje izvedenca ni predlagal. Sodišče prve stopnje, ki je odločitev oprlo na Sklep, pa je tudi materialno pravo pravilno uporabilo.

9. Ker uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani in ker v postopku ni bilo po uradni dolžnosti upoštevnih procesnih in materialnih kršitev, je sodišče druge stopnje pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno ter potrdilo sklep sodišča prve stopnje. Ob tem, v odgovor pritožniku, da sodišče prve stopnje ni odločilo o njegovih stroških postopka, pritožbeno sodišče še pripominja, da z zahtevkom ni uspel in do stroškov ne bi bil upravičen (prvi odstavek 154. člena ZPP).

10. Ker tožnik s pritožbo ni uspel, do povrnitve pritožbenih stroškov ni upravičen (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP), odločitev o zavrnitvi pritožbenih stroškov pa je vsebovana v odločitvi o zavrnitvi pritožbe. Toženec pritožbenih stroškov ni priglasil. (1) Ur. l. RS, št. 60/2006