Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
V zadevi ni sporno, da je investitor v obravnavanem primeru na podlagi 26. člena OPPN dolžan skleniti pogodbo o opremljanju kot zadostitev pogoju skladnosti projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja z izvedbenim prostorskim aktom iz 1. točke prvega odstavka 66. člena ZGO-1. Prav tako ni sporno, da ta pogodba še ni bila sklenjena, zato toženka tudi po presoji sodišča že iz tega razloga ni imela podlage za izdajo gradbenega dovoljenja.
I. Tožba se zavrne.
II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.
Toženka je s prvostopenjsko odločbo zavrnila tožničino zahtevo za podaljšanje roka za dopolnitev vloge in predložitev dokazil za izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo prometne in komunalne infrastrukture na območju Korotanskega naselja (1. točka izreka). Zavrnila je tudi njeno zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo navedene prometne in komunalne infrastrukture, in sicer vodovoda po parcelah št. 19/4, 19/7, 36/1, 38/1, 38/5, 39 in 1944/3 k.o. ... in 738/1, 738/7, 738/9, 740/5, 741 in 1653/45 k.o. ..., kanalizacije po parc. št. 36/1, 19/4, 19/7, 39 in 1944/3 k.o. ... in 738/1, 738/7, 738/9, 1653/45, 755/1, 740/5, 740/7, 741 in 1653/24 k.o. ..., električnih vodov po parc. št. 19/4, 19/7, 36/1 in 39 k.o. ... in 738/1, 738/7, 738/9, 734/2 in 741 k.o. ..., telekomunikacijskih vodov po parc. št. 19/4, 36/1 in 1944/3 k.o. ... in 738/7 in 738/9 k.o. ..., vročevoda po parc. št. 734/2, 738/7, 738/8, 740/5, 741, 1653/24 in 1653/54 k.o. ..., javne razsvetljave po parc. št. 36/1, 38/5 in 19/4 k.o. ... in 734/2, 738/1, 738/7, 738/8, 738/9 in 738/10 k.o. ..., nove osrednje ulice PE J1 - del po parc. 19/4 k.o. ... in 738/1, 738/9, 741 in 740/5 k.o. ..., rekonstrukcije Kovinarske ulice in gradnja ceste PE J2 po parc. št. 36/1 in 38/5 k.o. ... in 734/2 in 738/10 k.o. ... in rekonstrukcije severnega dela Drabošnjakove ulice PE J4 po parc. št. 38/1 in 38/5 k.o. ... in 734/2, 738/1 in 738/8 k.o. ... (2. točka) in odločila, da stroškov postopka ni bilo (3. točka).
Iz obrazložitve odločbe izhaja, da je bila zahteva vložena za gradnjo komunalne infrastrukture za predvideno Korotansko naselje, in sicer za prostorske enote PE1, PE2 - del, PE3 in PE4, da pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja iz 66. člena Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1) niso izpolnjeni, ker tožnica ni izkazala pravice graditi za javno ulico PE J1 po parc. št. 740/5 in 741 k.o. ... in za Drabošnjakovo cesto PE J4 po parc. št. 38/1, ker predlagana gradnja ulice PE J1 glede širine ni v celoti skladna z določili prostorskega akta in ker ni predložena pogodba o komunalnem opremljanju v skladu z določili prostorskega akta. V 26. členu Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za dele območij urejanja ŠS 2/2-1 in ŠS 2/2-2 Korotansko naselje (Uradni list RS, št. 64/09, v nadaljevanju OPPN) je namreč določeno, da investitor in Mestna občina Ljubljana (MOL) za gradnjo komunalne infrastrukture skleneta pogodbo o opremljanju. Tožnica je bila k predložitvi pogodbe prvič pozvana 14. 11. 2011, 3. 10. 2012 pa je zaprosila za podaljšanje roka do tedaj, ko bi v sodnem postopku uveljavila sklenitev omenjene pogodbe. Toženka prošnji za podaljšanje roka za predložitev pogodbe o opremljanju ni ugodila, saj tožničina navedba, da ne more predložiti pogodbe o opremljanju zemljišč zaradi razlogov na strani občine, ni opravičen razlog za podaljšanje roka v smislu tretjega odstavka 99. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). Iz dopisa MOL z dne 14. 2. 2013 pa je razvidno, da razlogi za nesklenitev pogodbe niso na strani občine, poleg tega je za sklenitev pogodbe potrebna volja obeh pogodbenih strank.
Upravni organ druge stopnje je zavrnil tožničino pritožbo, prav tako pa tudi njeno zahtevo za povrnitev stroškov pritožbe.
Tožnica se s tako odločitvijo ne strinja in v tožbi navaja, da zavrnitev prošnje za podaljšanje roka temelji na dopisu MOL z dne 14. 2. 2013, glede katerega ji ni bila dana možnost, da se o njem izjavi. Meni tudi, da bi organ lahko brez škode podaljšal rok oziroma počakal na končno odločitev v upravni zadevi, v kateri si prizadeva, da bi z občino sklenila pogodbo opremljanju, saj MOL, kljub temu da je to dolžnost občine, ne zagotavlja izgradnje objektov za minimalno komunalno oskrbo.
Meni, da ni pravilna ugotovitev toženke, da ni izkazala pravice graditi za javno ulico PE J1 po parc. št. 740/5 in 741 k.o. ..., kar podrobneje utemelji. Glede ugotovitve toženke, da ni izkazala pravice graditi za rekonstrukcijo Drabošnjakove ceste PE J4 po parc. št. 38/1 k.o. ... navaja, da ni obrazložena. Glede neskladnosti širine ulice PE J1 z določili prostorskega akta navaja, da je toženka šele v odločbi pojasnila, da je širina po OPPN določena tako, da sega tudi na parc. št. 740/6. Sklicuje pa se tudi na svoje navedbe v dopolnitvah vloge in pojasnjuje, zakaj je odločitev toženke tudi v tem delu napačna. Poudarja, da je predlagala izvedbo ustne obravnave, kjer bi toženka lahko pojasnila, na kaj se je nanašal poziv na dopolnitev, ki ga tožnica ni razumela, zaradi česar je tudi predlagala, naj se v tem delu podaljša rok za dopolnitev vloge.
V vlogi z dne 17. 1. 2013 je navedla, da upravni postopek v zadevi odmere komunalnega prispevka še vedno ni zaključen.
Predlaga, naj sodišče odpravi izpodbijano odločbo z navodilom toženi stranki, naj ugodi prošnji za podaljšanje roka za predložitev pogodbe o opremljanju do pravnomočne odločitve v ponovljenem postopku v zvezi z zahtevkom za odmero komunalnega prispevka in za sklenitev pogodbe o opremljanju ter z jasnim navodilom za nadaljnje ukrepanje na prvi stopnji v zvezi z izdajo gradbenega dovoljenja, pri čemer naj se v sodbi opredeli do vseh razlogov, zaradi katerih je toženka zavrnila vlogo za izdajo gradbenega dovoljenja. Zahteva povračilo stroškov upravnega postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.
Toženka na tožbo ni odgovorila.
Tožba ni utemeljena.
Sodišče se ne strinja s tožbenim stališčem, da odločitev ni obrazložena. Po presoji sodišča vsebuje dejstva in okoliščine ter materialno podlago, na podlagi katerih je mogoča presoja, ali so bili v zadevi izpolnjeni pogoji za podaljšanje roka za predložitev pogodbe o opremljanju iz opravičenih razlogov v smislu tretjega odstavka 99. člena ZUP. Navedeni so tudi razlogi, zakaj ni mogoče ugoditi zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja, in sicer ker niso izpolnjeni pogoji iz 66. člena ZGO-1 o skladnosti projekta s prostorskim aktom in o izkazanosti pravice graditi, saj zahtevana dokazila o tem niso bila predložena, ne obstojijo pa druge okoliščine, ki bi kazale na izpolnjevanje teh pogojev. Dejstvo, da se tožnica ne strinja s stališči upravnih organov, ne pomeni, da odločba nima razlogov.
Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je tožnica zahtevala dovoljenje za gradnjo prometne in komunalne infrastrukture v prostorskih enotah PE1, PE2 del, PE3 in PE4 in da se obravnavano zemljišče ureja z OPPN za dele območij urejanja ŠS 2/2-1 in 2/2-2 Korotansko naselje.
Toženka v obrazložitvi navaja, da tožnica ni izkazala pravice graditi na zemljiščih parc. št. 740/5 in 741 k.o. ... in 38/1 k.o. ... ter da predlagana gradnja ni skladna z določili prostorskega akta, ker ni priložena pogodba o komunalnem opremljanju in glede širine predvidene gradnje ulice PE J1. V zadevi ni sporno, da je investitor v obravnavanem primeru na podlagi 26. člena OPPN dolžan skleniti pogodbo o opremljanju kot zadostitev pogoju skladnosti projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja z izvedbenim prostorskim aktom iz 1. točke prvega odstavka 66. člena ZGO-1. Prav tako ni sporno, da ta pogodba še ni bila sklenjena, zato toženka tudi po presoji sodišča že iz tega razloga ni imela podlage za izdajo gradbenega dovoljenja. Sodišče se zato do ostalih tožbenih ugovorov ni opredeljevalo, ker to ne bi moglo vplivati na odločitev v tej zadevi.
Ne glede na navedeno pa se sodišče strinja z ugotovitvijo upravnega organa druge stopnje, da so okoliščine glede zemljišč gradnje in posledično izkazanosti pravice graditi ter obsega načrtovanih rešitev odvisne od vsebine same pogodbe o opremljanju, ki pa v obravnavanem primeru še ni bila sklenjena. Glede tožbenega ugovora, da bi morala toženka pri presoji pravice graditi upoštevati ne zgolj vpis v zemljiško knjigo, ampak tudi namen pogodbenih strank pri sklenitvi služnostne pogodbe, sodišče opozarja na 56. člen ZGO-1, ki taksativno določa, kaj velja za dokazila o pravici graditi po tem zakonu. Prav gotovo pa presega pooblastila toženke ugotavljanje pogodbene volje strank v pogodbah, ki neposredno iz pogodbe ne izhaja.
Kar zadeva zavrnitev tožničinega predloga za podaljšanje roka za predložitev pogodbe o opremljanju kot dokazilu o izpolnitvi pogoja skladnosti z izvedbenim prostorskim aktom, se sodišče strinja z razlogi obeh upravnih aktov, s katerimi je pojasnjena zavrnitev tega predloga (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1).
Zmotno je tožbeno stališče, da bi moral upravni organ s podaljševanjem roka za predložitev zahtevanega dokazila tožnici dati možnost, da izpolni pogoje za izdajo gradbenega dovoljenja. Dejstvo je, da je 30. 12. 2010 vložila zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo prometne in komunalne infrastrukture in da do odločitve tožnica in MOL nista sklenili pogodbe o opremljanju, kar pomeni, da bi bilo vsakršno nadaljnje podaljševanje roka za predložitev pogodbe oziroma določitev premalo določnega roka v smislu „do končanja upravnih postopkov“, na katere se sklicuje tožnica, v nasprotju z načelom ekonomičnosti postopka iz 14. člena ZUP. Po tej določbi je treba postopek voditi hitro, s čim manjšimi stroški in čim manjšo zamudo za stranke, vendar tako, da se preskrbi vse, kar je potrebno, da se pravilno ugotovi dejansko stanje, zavarujejo pravice in pravne koristi stranke ter izda zakonita in pravilna odločba.
Prav tako prošnje za podaljšanje roka ni mogoče utemeljevati z bodočim negotovim izidom v postopkih, v katerih tožnica zahteva sklenitev pogodbe o opremljanju oziroma izdajo odločbe o odmerjenem komunalnem prispevku.
Sodišče se nadalje strinja z drugostopenjskimi stališči o tem, da so za odločitev v tej zadevi nepomembne okoliščine, zaradi katerih med tožnico in MOL ni prišlo do sklenitve pogodbe o opremljanju. Pojasnilo MOL v dopisu z dne 14. 2. 2013, da pogodba ni bila sklenjena, ker da je treba na obravnavanem območju izvršiti sklenjene sodne poravnave, je zato za odločitev v zadevi irelevantno. Ker ne gre za pravno pomembne okoliščine, tožnici s tem, ko z omenjeno listino ni bila seznanjena, ni bilo poseženo v njeno pravico, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe (146. člen v zvezi s 3. točko drugega odstavka 237. člena ZUP). Sploh pa ne drži, da naj bi prvostopenjski organ zavrnil zahtevo za podaljšanje roka pretežno na podlagi tega dopisa. Taka tožbena trditev v obrazložitvi odločbe nima podlage.
Ker na odločitev v zadevi ne morejo vplivati niti ostale tožbene navedbe, je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo (prvi odstavek 63. člena ZUS-1). O zadevi je odločilo na seji, saj dejstvo, na katerem temelji izpodbijana odločitev (da pogodba o opremljanju ni bila sklenjena), med strankama ni sporno (prvi odstavek 59. člena ZUS-1).
Kadar sodišče tožbo zavrne, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka (četrti odstavek 25. člena ZUS-1).