Jedro

V odločbi se presoja obstoj pogojev, ki morajo biti izpolnjeni, da je pogodba o dosmrtnem preživljanju veljavna (117. člen ZD).

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke s katerim je zahtevala, naj se ugotovi, da ni pravno veljavna pogodba o dosmrtnem preživljanju z dne 20.5.1992, ki je bila sklenjena med R. K. kot izročevalcem in toženima strankama kot prevzemnicama. Glede stroškov postopka je odločilo, da jih mora tožeča stranka povrniti toženi stranki v znesku 75.500,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 9.10.1996 dalje do plačila.

Sodišče druge stopnje je pritožbo tožeče stranke zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Proti pravnomočni sodbi sodišča druge stopnje je vložila tožeča stranka pravočasno revizijo in v njej uveljavljala revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava. Pogodba o dosmrtnem preživljanju je bila sklenjena dne 20.5.1992, vendar pa je pok. R. K. ni mogel overiti na sodišču, saj tega dne sploh ni zapustil doma starejših občanov. Zato je pogodba absolutno pravno neveljavna, nasprotuje pa tudi načelom morale. Reviziji naj se ugodi, sodbi sodišč druge in prve stopnje pa tako spremenita, da bo tožbenemu zahtevku ugodeno. Podrejeno naj se obe sodbi razveljavita, zadeva pa vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Revizija je bila vročena nasprotni stranki, ki na revizijo ni odgovorila, ter Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo (390. člen zakona o pravdnem postopku - ZPP).

Revizija ni utemeljena.

Z revizijsko trditvijo, da pok. R. K. dne 20.5.1992 "ni mogel overiti pogodbe na sodišču, ker tega dne sploh ni zapustil doma starejših občanov" izpodbija tožeča stranka v postopku pred sodiščema druge in prve stopnje ugotovljeno dejansko stanje. To pa v revizijskem postopku ni dovoljeno (3. odstavek 385. člena ZPP).

Iz ugotovitev sodišč druge in prve stopnje namreč izhaja, da je bila pogodba o dosmrtnem preživljanju v pisni obliki sestavljena dne 20. 5. 1992 v odvetniški pisarni odvetnika A. Š. v ..., istega dne prijavljena zaradi odmere davka pri Davčni upravi Občine ... in nato ravno tako dne 20.5.1992 podpisana pred sodnico Temeljnega sodišča v ..., enote v ... Z vpogledom zapisnika o overitvi pogodbe opr. št. Rnp 212/92 z dne 20.5.1992 sta sodišči tudi ugotovili, da so prišle na sodišče vse pogodbene stranke, da je sodnica ugotovila njihovo identiteto, jim prebrala pogodbo in jih opozorila na njene posledice, nato pa so vse pogodbene stranke stranke pogodbo pred njo podpisale. Ob upoštevanju navedenih dejanskih ugotovitev, ki jih, kot je bilo že povedano, revizija ne more izpodbiti, je materialnopravno pravilen zaključek obeh sodišč, da so za veljavnost dne 20.5.1992 sklenjene pogodbe o dosmrtnem preživljanu izpolnjeni vsi pogoji, ki so bili v času sklenitve pogodbe določeni v 117. členu zakona o dedovanju.

Iz navedenih razlogov v reviziji uveljavljeni revizijski razlog ni podan. Ob preizkusu po uradni dolžnosti je revizijsko sodišče še ugotovilo, da sodišči druge in prve stopnje tekom obravnavanja zadeve nista zagrešili bistvene kršitve iz 10. točke 2. odstavka 354. člena ZPP. Zato je revizijo kot neutemeljeno zavrnilo (393. člen ZPP).

Revizija je izredno pravno sredstvo, ki ga je potrebno vložiti v tridesetih dneh od vročitve prepisa sodbe sodišča druge stopnje (prvi odstavek 382. člena ZPP). Revizijsko sodišče lahko preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija s pravočasno vloženo revizijo. Dopisov, vlog in tem vlogam priloženega "preliminarnega izvedenskega mnenja", ki so bili s strani tožeče stranke vloženi v spis več mesecev po preteku roka za vložitev revizije, zato revizijsko sodišče pri reševanju pravočasno vložene revizije ni moglo (in smelo) upoštevati. Zato na trditve, ki so postavljene v teh listinah, ni odgovorilo.