Jedro

Na zasebnem tožilcu je breme substanciranja tistih osebnih podatkov, ki omogočajo indentifikacijo obdolženca.

Okrajno sodišče ni stvarno pristojno za obravnavanje kaznivih dejanj zoper čast in dobro ime, storjenih na spletnih straneh.

Izrek

Pritožbi se ugodi in izpodbijani sklep razveljavi.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je Okrajno sodišče v Celju na podlagi tretjega odstavka 76. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) zavrglo vlogo A. A., poimenovano "zasebna obtožnica", kot nepopolno.

2.Zoper ta sklep se je pritožila zasebna tožilka brez izrecne navedbe pritožbenih razlogov. Predlagala je, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi, zadevo vrne v ponovno odločanje drugemu sodniku in naloži prvostopenjskemu sodišču, da sprejme zasebno tožbo v obravnavo.

3.Pritožba je utemeljena.

4.Pritožbeno sodišče se ne strinja s pritožnico, da je bil poziv sodišča prve stopnje z dne 11. 9. 2025 (red. št. 2) k dopolnitvi vloge (zasebne tožbe z dne 27. 8. 2025) nekonkretiziran. Prvo sodišče je namreč jasno navedlo, katere sestavine v skladu s prvim odstavkom 434. člena ZKP mora zasebna tožba vsebovati, kakršno koli dodatno pojasnjevanje pa bi nedopustno prekoračilo okvire ločenosti procesnih funkcij v kazenskem postopku. Če pritožnica "ne zna" ali "ne zmore" sestaviti sklepčne zasebne tožbe, ki bi bila sposobna obravnavanja v kazenskem postopku, si mora v ta namen poiskati ustrezno pravno pomoč.

5.Prav pa ima pritožnica, da od zasebnega tožilca kot posameznika ni mogoče zahtevati, da sam pridobiva osebne podatke obdolženca, če in ker take možnosti nima. ZKP v prvem odstavku 434. člena določa, da mora zasebna tožba obsegati ime in priimek obdolženca z osebnimi podatki, če so znani. Na zasebnem tožilcu je breme substanciranja tistega minimuma podatkov, ki omogočajo identifikacijo obdolženca. Drži, da je zasebna tožilka v zasebni tožbi in v njeni dopolnitvi z dne 9. 10. 2025 zapisala le, da je obdolženka "B. B., državljanka Republike Slovenije", v pritožbi pa je vendarle navedla, da je obdolženka rojena ... Ne glede na to, da v Republiki Sloveniji živi več oseb z imenom in priimkom B. B. (tč. 5 izpodbijanega sklepa), pa dostopen datum rojstva, ki ga je priskrbela zasebna tožilka, zdaj omogoča identifikacijo, za katero obdolženko gre (razen, če bi bili dne ... rojeni dve B. B. ali več njih). Tako se zavrženje zasebne tožbe iz razloga, na katerega se opira prvostopenjsko sodišče, pokaže kot preuranjeno.

6.Pred nadaljevanjem postopka je treba opozoriti, da naj bi obdolženka očitana ji kazniva dejanja na škodo zasebne tožilke izvršila med marcem in septembrom 2025 (tudi) z zapisi na javno dostopnih spletnih omrežjih (priloge A). Gre torej za očitke kaznivih dejanj zoper čast in dobro ime, storjenih na spletnih straneh, kar izkazuje stvarno pristojnost okrožnega, ne pa okrajnega sodišča (1. točka prvega odstavka 25. člena ZKP). Sodišče prve stopnje bo tako moralo postopati sledeč prvemu odstavku 436. člena v zvezi s prvim odstavkom 36. člena ZKP (kakor bi moralo ravnati že pred preizkušanjem sklepčnosti zasebne tožbe - prvi odstavek 435. člena ZKP), nato pa bo stvarno pristojno sodišče presodilo, ali zasebna tožba obsega vse sestavine iz prvega odstavka 269. člena v zvezi z drugim odstavkom 268. člena ZKP ali ne.

7.Glede na navedeno je pritožbeno sodišče ob ugoditvi pritožbi izpodbijani sklep razveljavilo (tretji odstavek 402. člena ZKP).

Zveza:

Zakon o kazenskem postopku (1994) - ZKP - člen 25, 25/1, 25/1-1, 36, 36/1, 76, 76/3, 268, 268/2, 269, 269/1, 434, 434/1, 435, 435/1, 436, 436/1

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.