Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Sodišče ne more rešiti upravnega spora, če okoliščina, na katero upravni organ opira svojo odločbo, nima podlage v upravnih spisih.
Tožbi se ugodi in se odpravi odločba Sodnega sveta Republike Slovenije z dne 7.7.1994.
Z izpodbijano odločbo je tožena stranka delno ugodila pritožbi tožnika in odločbo Sodnega sveta z dne 26.5.1994 spremenila tako, da je tožnika s 1.7.1994 začasno uvrstila v plačilni razred 2.10, v ostalem obsegu pa je pritožbo zavrnila. V obrazložitvi navaja, da je uvedba novega načina oblikovanja sodniških plač (109. člena zakona o sodniški službi) terjala uporabo 2. odstavka 107. člena zakona o sodniški službi o uvrstitvi sodnika v plačilni razred. Navedena uvrstitev pa je poleg ostalega narekovala Sodnemu svetu tudi razporeditev sodnika po določbah 124. člena zakona o sodiščih. Le predpostavka ustrezne razporeditve omogoča uporabo določb zakona o sodniški službi o plačah (44. do 51. člen). Določbe 124. člena zakona o sodiščih zaradi začasne uvrstitve v plačilni razred pa tožena stranka ni uporabila s stališča dokončne razporeditve. Pri sodnikih, ki so v zadnjem letu delali na zadevah, ki sodijo deloma v pristojnost okrajnih, deloma v pristojnost okrožnih sodišč, je tožena stranka upoštevala le pogojno razporeditev, za katero se je odločila na podlagi podatkov, zbranih na posameznih sodiščih. Če je sodnik delal pretežno na zadevah, ki sodijo v pristojnost okrajnih sodišč, je bil praviloma začasno in pogojno razporejen na okrajno sodišče. Pri tem je tožena stranka upoštevala tudi sodnikovo starost, dolžino dosedanjega opravljanja sodniške funkcije in akt o sistemizaciji. Za določitev plačilnega razreda je odločilna pogojna in začasna razporeditev, ob upoštevanju sodniškega staža v skladu z določbo 105. člena zakona o sodniški službi. Tožena stranka je na podlagi sklepa s svoje 44. seje z dne 22.6.1994, po katerem je delo tajnikov sodišč izenačeno z opravljanjem sodniške službe, ugotovila, da bo tožnik do 31.7.1994 dopolnil 3 leta in 8 mesecev sodniške službe po 105. členu zakona o sodniški službi. Zadnje leto pred uveljavitvijo zakona o sodiščih je delal na preiskovalnih zadevah, ki sodijo deloma v pristojnost okrajnih sodišč, deloma v pristojnost okrožnih sodišč (3. točke 2. odstavka 124. člena zakona o sodiščih), kar dokazuje s potrdilom vodje preiskovalnega oddelka. Ob predpostavki razporeditve na okrajno sodišče ga je zato mogoče na podlagi določbe 107. člena zakona o sodniški službi, v zvezi z določbami 3. oddelka 2. poglavja in 1. oddelka 4. poglavja zakona o sodniški službi in ob upoštevanju trajanja sodniške službe, začasno uvrstiti v plačilni razred 2.10. Tožnik v tožbi navaja, da začasna uvrstitev ne ustreza kriterijem, ki jih glede uvrstitve v plačilni razred navaja tožena stranka v izpodbijani odločbi. Iz poročila o rešenih zadevah v zadnjem letu, ki ga je priložil k pritožbi, je razvidno, da je v zadnjem letu delal izključno le na zadevah, ki spadajo v pristojnost okrožnega sodišča. To so vse rešene Kpr zadeve, kjer je zagrožena kazen zapora nad tri leta zapora in ki po določbi 101. člena zakona o sodiščih spadajo v pristojnost okrožnih sodišč. Poleg tega je opravljal tudi službo dežurnega preiskovalnega sodnika, kar tudi spada v izključno pristojnost okrožnega sodišča. Tako trditev tožene stranke v izpodbijani odločbi, da je tožnik delal na zadevah, ki spadajo deloma v pristojnost okrajnega sodišča, deloma v pristojnost okrožnega sodišča, ne drži. Tudi ob upoštevanju ostalih kriterijev (starosti in dolžine opravljanja sodniške službe) izpolnjuje pogoje za začasno uvrstitev v ustrezni plačilni razred okrožnega sodnika. Po 10. členu zakona o sodniški službi izpolnjuje pogoje za izvolitev na mesto okrožnega sodnika. Tudi v besedilu 3. odstavka 107. člena zakona o sodniški službi je glede uvrstitve v plačilni razred uporabljena dikcija, da se pri uvrstitvi v plačilni razred "praviloma" šteje čas prvih štirih let opravljanja sodniške službe za čas opravljanja službe okrajnega sodnika, čas, ki presega štiri leta pa za čas opravljanja službe okrožnega sodnika. Glede na takšno besedilo je bilo tudi več kolegov sodnikov iste starosti, z enako ali tudi manj sodniškega staža, ki pa so v zadnjem letu pred uveljavitvijo zakona o sodiščih delali na zadevah, ki spadajo v pristojnost okrožnega sodišča, glede na d oločbo 2. odstavka 124. člena zakona o sodiščih, začasno uvrščenih v plačilni razred okrožnega sodnika. Meni, da so tudi v njegovem primeru izpolnjeni pogoji za začasno uvrstitev v plačilni razred okrožnega sodnika, tudi glede na dejstvo, da trenutno opravlja enako delo, kot ga je v letu pred uveljavitvijo zakona o sodiščih. Smiselno predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila.
Tožba je utemeljena.
Dejansko stanje, ugotovljeno v upravnem postopku, je temelj za pravno rešitev stvari in hkrati praviloma tudi podlaga, na podlagi katere sodišče v upravnem sporu presodi zakonitost izpodbijanega akta in reši vprašanje, ali je bil na ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabljen materialni zakon. Dejansko stanje v izpodbijani odločbi je v nasprotju s podatki, na katere se izpodbijana odločba sklicuje (potrdilo vodje preiskovalnega oddelka). Tožena stranka namreč v izpodbijani odločbi ugotavlja, da je tožnik zadnje leto pred uveljavitvijo zakona o sodiščih delal na preiskovalnih zadevah, ki sodijo deloma v pristojnost okrajnih, deloma v pristojnost okrožnih sodišč. Tožnik pa v tožbi trdi, da je v zadnjem letu pred uveljavitvijo zakona o sodiščih delal izključno na zadevah, ki spadajo v pristojnost okrožnega sodišča, kar dokazuje prav potrdilo vodje preiskovalnega oddelka, na katero se v odločbi sklicuje tudi tožena stranka. Zaradi navedene sporne okoliščine, ki nima podlage v podatkih, na katere se tožena stranka sklicuje, po mnenju sodišča pa lahko bistveno vpliva na odločitev v stvari, sodišče ne more rešiti upravnega spora. V ponovnem postopku bo morala tožena stranka pravilno in popolno ugotoviti dejansko stanje (na kakšnih zadevah je tožnik delal v zadnjem letu pred uveljavitvijo zakona o sodiščih, tožnikovo starost, dolžino opravljanja sodniške funkcije) in šele na podlagi tako ugotovljenega dejanskega stanja bo tožena stranka lahko temu ustrezno uporabila določbe zakona o sodiščih in zakona o sodniški službi za začasno uvrstitev tožnika v plačilni razred.
Glede na navedeno je sodišče odpravilo izpodbijano odločbo na podlagi 2. odstavka 39. člena zakona o upravnih sporih ZUS, ki ga je smiselno uporabilo kot republiški predpis v skladu s 1. odstavkom 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS št. 1/91-I in 45/I/94).
Na pravno mnenje in pripombe, dane v tej sodbi, je tožena stranka vezana (62. člen ZUS).