Jedro

Čeprav PUP pojma „večji hlev“ ne opredeljuje, je po presoji sodišča upravni organ svojo odločitev, da gre v obravnavanem primeru za gradnjo večjega hleva, pravilno oprl na podatke o velikosti predvidenega objekta in podatke o staležu živine.

Izrek

1. Tožba se zavrne.

2. Zahteva tožnikov za povrnitev stroškov postopka se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je upravni organ prve stopnje zavrnil zahtevo tožnikov, kot investitorjev, za izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo svinjskega hleva, tlorisnih dimenzij 41,00 m x 16,50 m, na zemljišču s parc. št. 356/4, k.o. ... Navedeno zemljišče se nahaja znotraj poselitvenega območja A. z oznako poselitvenega območja S-P8-S2, katerega namembnost je SKP (stanovanjsko-kmetijska-poslovna); S (območja stanovanj), za navedeno parcelo velja kot prostorski akt Prostorski ureditveni pogoji za območje Občine Dornava (Uradni vestnik Občin Ormož in Ptuj št. 20/92, 22/92, 27/93, 26/94, Ur. list RS, št. 84/98 in Uradno glasilo slovenskih občin št. 12/07, v nadaljevanju: PUP Občine Dornava). Pri pregledu predloženega projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja je prvostopni upravni organ ugotovil, da priloženi projekt ni v skladu s citiranim prostorskim aktom in da je gradnja svinjskega hleva navedenih tlorisnih dimenzij v nasprotju z 8. členom PUP Občine Dornava. Ta namreč v kmečko oz. kmečko-stanovanjskih naseljih in razpršeni gradnji dopušča: - obnovo in vzdrževanje vseh vrst objektov in naprav, - novogradnjo in dozidavo vseh vrst manjših objektov in naprav, - novogradnjo in dozidavo večjih stanovanjskih in javnih objektov ter objektov s pisarniško – poslovno dejavnostjo, - spreminjanje namenske raba objektov in naprav, pod pogojem, da se pretežna namembnost območij ne spreminja, - novogradnja in dozidava kmetijskih objektov in naprav, pod pogoji, navedenimi v 7. členu.

Večji hlevi in večje širitve hlevov se praviloma dopuščajo graditi oz. urejati le na obodu naselja oz. v delih naselja, ki so vsaj na eni strani odprti proti zemljiščem, na katerih se ne predvideva poselitev.

Sam Odlok o PUP vsebine pojma „večji hlev“ ni določil, tako da gre za neopredeljen pravni pojem, ki ga je potrebno zapolniti z metodami razlage, uveljavljenimi v pravni teoriji. Zato je prvostopni organ razlago povzel iz pravnomočne sodbe Upravnega sodišča RS, št. U 74/2005-11 z dne 6. 3. 2007, iz katere izhaja, da je pri razlagi pojma večji hlev treba izhajati iz teleološke razlage, torej glede na namen, ki ga pravno določilo po Odloku o PUP ima. Navedena sodba upravnega sodišča se nanaša na določbo 8. člena PUP Občine Kidričevo, ki je v delu obravnave identična kot v PUP Občine Dornava, iz česar sledi, da spada hlev tlorisnih dimenzij 41,00 m x 16,5 m, za skupaj 250 kosov živali, med večje hleve. Te pa je glede na citirano določbo PUP mogoče graditi le na obodu naselja oz. v delih naselja, ki so vsaj na eni strani odprti proti zemljiščem, na katerih se ne predvideva poselitev. V zadevi ni sporno, da konkretna gradnja ni predvidena na obodu naselja A., niti ne bo zgrajena v delu naselja, ki bi bil vsaj na eni strani odprt proti zemljiščem, na katerih se ne predvideva poselitev. Taka gradnja je tako v nasprotju z določbo 8. člena PUP Občine Dornava, zaradi česar je bilo treba zahtevek investitorjev v konkretnem primeru zavrniti, saj za izdajo gradbenega dovoljenja v danem primeru niso bili izpolnjeni pogoji iz 66. člena ZGO-1. Navedeno odločitev je v pritožbenem postopku potrdilo tudi Ministrstvo za okolje in prostor s svojo odločbo št. 35108-167/2009-4-MP z dne 24. 8. 2009. V zvezi s pritožbenimi ugovori po presoji organa ni sporno, da v smislu določb za območje veljavnega prostorskega izvedbenega akta predlagani hlev spada med večje hleve. Zavrnil je tudi pritožbene ugovore, ki se nanašajo na pridobitev strokovnih mnenj v pritožbi navedenih institucij, saj takšna zahteva ne izhaja iz določb izvedbenega akta. Dejstvo, da za predvideni objekt ni potrebna presoja vplivov na okolje po Zakonu o varstvu okolja pa samo po sebi o velikosti objekta ne dokazuje ničesar. V zvezi z očitki o nepopolno ugotovljenem dejanskem stanju na terenu pa pritožbeni organ navaja, da se že po vpogledu v vodilno mapo projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja v zadevi ter grafičnega prikaza, ki so njen sestavni del, ugotavlja, da je objekt, ki se predlaga, večji od objektov oz. sklopov objektov na sosednjih zemljiščih, po podatkih vpogleda v prostorske podatke Geodetske uprave RS na spletu pa v sklopih objektov na sosednjih zemljiščih niso samo hlevi, pač pa tudi stanovanjski objekti.

Tožnika s tožbo izpodbijata odločitev upravnega organa prve stopnje in vztrajata pri tem, da je umestitev hleva v prostor takšna, da izpolnjuje pogoje po PUP. Upravni organ bi moral ugotoviti dejansko stanje na terenu, ki pa je takšno, da bi se predmetni hlev gradil na območju, ki je že gosto pozidano z enakovrstnimi hlevi. Ravno ob upoštevanju teleološke razlage PUP pa bi moral prvostopni organ ugotoviti, da ne gre za gradnjo novega hleva v stanovanjskem naselju, temveč za gradnjo v prostoru, kjer ta gradnja ne bo moteča. Upravni organ bi moral ugotoviti ali je namen, ki ga zasleduje PUP z gradnjo novega hleva izjalovljen ali pa taka gradnja v ničemer ne posega v namen, ki ga zasleduje PUP. Tožeča stranka trdi, da gre v predmetnem primeru po analogni uporabi Zakona o živinoreji za manjši hlev in da ne obstaja predpis PUP, na podlagi katerega bi bila možna uporaba analogije oz. teleološke razlage na način, da bi bilo možno posamezen hlev, za katerega se predvideva gradnja razvrstiti med večje ali manjše hleve. Nenazadnje je investitor pridobil tudi potrdilo strokovne inštitucije B.B. d.o.o., iz sporočila katere je razvidno, da investitor pri gradnji predmetnega hleva ne potrebuje presoje vplivov na okolje. Predlaga, da se izpodbijana odločba odpravi in da sodišče vrne zadevo prvostopnemu organu v ponovno razpravljanje in odločanje. Zahteva tudi povračilo stroškov postopka.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločbi iz razlogov, ki so razvidni iz njene obrazložitve in predlaga, da se tožba kot neutemeljena zavrne.

Prizadeta stranka v tem upravnem sporu C.C. v odgovoru na tožbo pritrjuje ugotovitvi upravnega organa prve stopnje, da gradnja hleva ne izpolnjuje pogojev po PUP Občine Dornava, saj gre za gradnjo hleva v delu vasi, kjer je že sedaj stanovanjska soseska. Posledica je močan porast podtalnice, kar bi, ob umestitvi nameravane gradnje hleva s kapaciteto jame za gnojevko 500 m3, pomenila grozečo ekološko bombo za podtalnico in okoliške vaščane. Pravilna je tudi ugotovitev upravnega organa prve in druge stopnje, da se načrtovani hlev šteje med večje hleve in pri tem tudi pravilno uporabila analogijo iz sodbe Upravnega sodišča RS št. U 74/2005. Prav tako ne soglaša s tožbenimi navedbami, da gradnja hleva izpolnjuje pogoje po PUP, ker naj bi bila umestitev v prostor takšna, da je hlev na eni strani odprt na zemljišča, na katerih poselitev ni mogoča. Parcela na kateri naj bi stal sporni objekt, je namreč kategorizirana kot pašnik in sodi po prostorsko ureditvenem planu Občine Dornava v kategorijo nezazidanih stavbnih zemljišč. V primeru gradnje hleva bi se navedena parcela zmanjšala za površino hleva, morebitne silose in dovozne poti, tako da bi verjetno ostalo okrog 10 arov parcele, ki bi še mogoče naprej lahko bila v naravi njiva. Glede na dejstvo, da ta morebitni preostanek njive spada v kategorijo nezazidanih stavbnih zemljišč, kjer je mogoča poselitev, torej leži znotraj in v sredini poselitvenega območja, nikakor pa ne na obrobju vasi. Prav tako ne drži trditev tožeče stranke, da je območje gosto pozidano z enakovrstnimi hlevi. Dejstvo je, da je s tem mišljeno nekaj hlevov starih kmečkih gospodarstev, ki pa so vsi po vrsti prazni in dosti manjši od nameravane gradnje. Prav tako je dejstvo, da bi takšna kapaciteta hlevov novega in starega pomenila bistveno slabšo kakovost bivanja zaradi emisij hrupa in predvsem smradu. Predlaga, da sodišče tožbo tožnikov zavrne.

K 1. točki izreka: Tožba ni utemeljena.

Zakon o graditvi objektov (ZGO-1, Uradni list RS št. 110/2002) v 1. odstavku 66.člena predpisuje več temeljnih pogojev za izdajo gradbenega dovoljenja, med drugim mora pristojni upravni organ preveriti tudi, ali je projekt izdelan v skladu s prostorskim aktom. Predmet spora v obravnavani zadevi je odločitev tožene stranke o zavrnitvi gradbenega dovoljenja za gradnjo svinjskega hleva tlorisnih dimenzij 41,00 m x 16,5 m, za skupaj 250 kosov živine, na zemljišču s parc. št. 356/4, k.o. ... iz razloga, ker naj bi bila predvidena gradnja v nasprotju s prostorskim aktom, to je Odlokom o prostorskih ureditvenih pogojih za območje Občine Dornava (Uradni vestnik Občin Ormož in Ptuj št. 20/92, 22/92, 27/93, 26/94, Ur. list RS, št. 84/98 in Uradno glasilo slovenskih občin št. 12/07, v nadaljevanju: PUP Občine Dornava).

Med strankama tega upravnega spora ni sporno, da zemljišče parc. št. 356/4, k.o. ... leži znotraj poselitvenega območja A., z oznako poselitvenega območja S-P8-S2 z namembnostjo stanovanjsko-kmetijska-poslovna. Sporna pa je ugotovitev upravnih organov prve in druge stopnje, da se v obravnavanem primeru zahteva izdaja gradbenega dovoljenja za večji hlev. V skladu z 8. členom PUP Občine Dornava pa so v kmečko oz. kmečko-stanovanjskih naseljih in razpršeni gradnji dopustne gradnje večjih hlevov in večje širitve hlevov le na obodu naselja oz. v delih naselja, ki so vsaj na eni strani odprti proti zemljiščem, na katerih se ne predvideva poselitev.

V postopkih odločanja o utemeljenosti zahtev za izdajo gradbenega dovoljenja so pristojni upravni organi dolžni odločati na podlagi zakona in podzakonskih aktov, v konkretnem primeru na podlagi določb 66. člena ZGO-1 in PUP Dornava. Pri tem načelo materialne resnice, ki je tesno povezano z načelom proste presoje dokazov, od organa zahteva, da pravno pomembna dejstva, ob kritični in logični presoji dokazne vrednosti vsakega dokaza posebej in medsebojnega součinkovanja izvedenih dokazov ugotovi do takšne stopnje zanesljivosti, ki izključuje vsakršen dvom o objektivnem obstoju dejstva. Čeprav PUP občine Dornava pojma „večji hlev“ ne opredeljuje, pa je po presoji sodišča upravni organ svojo odločitev, da gre v obravnavanem primeru za gradnjo večjega hleva, na podlagi v postopku ugotovljenega dejanskega stanja, pravilno oprl na podatke o velikosti predvidenega objekta, staležu živine in stališču v zvezi z opredelitvijo pojma „večji hlev“, ki ga je v podobni zadevi že zavzelo Upravno sodišče RS. Ob dejstvu, da se tožnika že sedaj intenzivno ukvarjata z rejo živali in bi z gradnjo spornega hleva to dejavnost le še intenzivirala, ter podatkov v predloženih upravnih spisih (zlasti ortofoto posnetek) o tem, da gre za hlev, ki je večji od običajnega na kmečkih gospodarstvih v okolici, sodišče soglaša z razlago tožene stranke v izpodbijani odločbi, da gradnja spornega svinjskega hleva predstavlja večji hlev, za katerega pa mora biti izpolnjen pogoj iz 8. člena Odloka o PUP. Z navedenim prostorskim aktom pa se, upoštevaje strokovne podlage, podrobneje določa med drugim tudi umeščenost hlevov, torej objektov kot je sporni, v prostor, z namenom čim manj motečega sobivanja, pa čeprav gre za stanovanjsko - kmečko okolje. Zato je sodišče kot neutemeljen zavrnilo (pri)tožbeni ugovor, da gre v predmetnem primeru po analogni uporabi Zakona o živinoreji (ZŽiv, Uradni list RS št. 18/2002) za manjši hlev, ki tudi ne potrebuje presoje vplivov na okolje. Ne le, da ZŽiv pojma večji hlev ne pozna in uporablja le izraz veliki in mali obrat, tudi razlog za pravno urejanje je po ZŽiv povsem različen od namena, ki zasleduje PUP. Namen ZŽiv je ureditev živinoreje zaradi prireje kakovostnih živalskih proizvodov, ohranjanja kmetijskih površin v njihovi funkciji, ohranjanje krajine in poseljenosti, ohranjanje biotske raznovrstnosti v živinoreji ter zagotavljanja nemotene reje, medtem ko PUP Dornava zgolj z vidika umeščenosti v prostor, z namenom čim manj motečega sobivanja v okolju, ki je stanovanjsko kmečko mešano okolje, izrecno določa pogoje za gradnjo večjih (in ne velikih) hlevov na obrobju naselja in tako, da so odprti proti zemljiščem, na katerih poselitev ni predvidena. Kot neutemeljen je treba zavrniti tudi tožbeni ugovor, da navedeni hlev ne sodi med večje hleve iz razloga, ker zanj ni potrebna presoja vplivov na okolja. Namen Uredbe o vrstah posegov v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje (Ur. list RS, št. 78/2006 in 72/2007 je v preprečevanju hujšega onesnaževanja okolja in s tem določanja praga oz. velikosti objektov za rejo prašičev, pri katerih je taka presoja vplivov na okolje potrebna.

Glede na navedeno je zato sodišče po ugotovitvi, da je odločba o zavrnitvi zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja pravilna in zakonita, tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1, Ur. list RS, št. 105/2006).

K 2. točki izreka: Odločitev o stroških temelji na določbi 4. odstavka 25. člena ZUS-1.