Jedro

Tožnica ni navedla nobenega konkretnega ugovora v zvezi s tem, da vročanje s fikcijo ne bi bilo opravljeno zakonito in še manj dokazila, s katerim bi dokazovala morebitne nezakonite okoliščine vročanja. Le posplošeno je zatrjevala, da so se dedinje pritožile takoj, ko so sklep prejele in zato pritožba ni bila prepozna. Tožnica, ki je bila na narok pravilno vabljena, nanj tudi ni pristopila, da bi jo sodišče lahko na njem pozvalo, naj konkretizira, katero od dejstev, ki jih je s tem v zvezi ugotovila toženka, ne drži in zakaj ne. Glede na to, da je toženka pravilno uporabila določilo prvega odstvka 246. člena ZUP, ki določa, da organ druge stopnje zavrže pritožbo, če ni dovoljena, če je prepozna ali če jo je vložila neupravičena oseba, pa je iz teh razlogov ni zavrgel že organ prve stopnje.

Izrek

I.Tožba se zavrne.

II.Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1.Toženka je z izpodbijanim sklepom zavrgla tožničino pritožbo zoper sklep inšpektorata RS za okolje in prostor, Območna enota Ljubljana (v nadaljevanju IRSOP) št. P35602-211/2005-22 z dne 31. 8. 2021 o dovolitvi izvršbe.

2.Iz obrazložitve izhaja, da je IRSOP z navedenim sklepom dovolil izvršbo odločbe Inšpektorata RS za okolje in prostor, Območna enota Ljubljana, št. 356.2-1156/00-MT z dne 19. 12. 2000 (v nadaljevanju inšpekcijska odločba). Z inšpekcijsko odločbo je bilo investitorju A. A. naloženo, da mora v roku 90 dni od vročitve, odstraniti na JZ strani gospodarskega poslopja nadzidani objekt tlorisnih dimenzij 4,80 x 5,50 m, skupne višine 3,70 m, z balkonom tlorisnih dimenzij 1,00 x 4,80 m, z dvokapno streho in na severozahodni strani nadkrite enoramne stopnice širine 1,00 m, višine približno 2,80 m na zemljišču parc. št. 182/9 k.o. ... ter vzpostaviti prejšnje stanje na lastne stroške. Z izpodbijanim sklepom je toženka odločila, da morajo A. A., B. B., C. C., Č. Č., D. D. in E. E. odstraniti navedene dele stavbe v naknadnem roku do 30. 10. 2022 in vzpostaviti prejšnje stanje, sicer bo to na njihove stroške opravil pooblaščeni izvajalec.

3.Toženka še navaja, da so se zoper sklep o dovolitvi izvršbe pritožili A. A., Č. Č., D. D. in E. E., vendar so njihove pritožbe, z izjemo pritožbe A. A., prepozne. Ker jim vročevalec 2. 9. 2021 ni mogel vročiti pošiljke, jim je bilo v predalčniku puščeno sporočilo, kje se pismo nahaja in da ga morajo prevzeti v 15 dneh. Upoštevaje 87. člen Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) se šteje, da jim je bilo pisanje vročeno 17. 9. 2021, zadnji dan za pritožbo pa je iztekel 4. 10. 2021. Ker so pritožnice pritožbo vložile 6. 10. 2021, tj. po izteku zakonskega roka, jo je bilo treba zavreči.

4.Tožnica je zoper navedeni sklep vložila tožbo. V njej zatrjuje, da so dedinje pokojnega zavezanca IRSOP večkrat pojasnile, da je inšpekcijska odločba pravno napačna in neizvršljiva iz več razlogov. Stopnice, ki naj bi se rušile in so nosilna konstrukcija, stojijo na drugi parceli št. 183/3 k.o. ..., ki ni v lasti istih lastnikov, kot nepremičnina parc. št. 182/9 k.o. ..., na kateri je objekt. Poleg tega rušenje ni izvedljivo, ker lastniki solastnine še niso razdelili. Rušenje dela objekta, ki v naravi ni določen, bi pomenila zrušitev sosednjega dela objekta v lasti drugih oseb. Sodba U 1126/2001 z dne 13. 3. 2003 na dan 18. 3. 2003 ni mogla biti vročena očetu, saj je 4. 3. 2003 umrl. Kršen je bil 50. člen Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), saj smrt stranke med postopkom pomeni, da je prenehala njena pravna sposobnost, postopek pa se lahko nadaljuje le, če gre za pravico ali obveznost, ki lahko preide na pravne naslednike. Organ bi moral po prvem odstavku 153. člena ZUP postopek prekiniti, s čimer bi vsi roki prenehali teči. Poleg tega se inšpekcijska odločba napačno glasi na ime A. A., saj je bil oče A. C. A. Zato ni mogla postati izvršljiva.

5.Neizvršljivost uveljavlja tudi zato, ker za sporno gradnjo gradbeno dovoljenje ni potrebno. Objekt je stal na parc. št. 182/9 ... v podobni velikosti in obsegu že pred letom 1975 in je v požaru 20. 3. 1976 pogorel. Tožničin oče je še v istem letu zgradil nadomestni objekt v istih dimenzijah. Za objekte, grajene leta 1976, gradbeno dovoljenje ni bilo potrebno. Poleg tega gre za enostavni objekt površine 30 m2, za katerega tudi po veljavnem zakonu gradbeno dovoljenje ni potrebno in za objekt daljšega obstoja po 117. členu Gradbenega zakona (v nadaljevanju GZ). Zato so dedinje zaprosile za vris objekta v kataster stavb, organ pa bi jim moral dovoliti, da najprej zaključijo geodetski postopek in postopek razdelitve.

6.Ugovarja še, da je pritožba pravočasna, saj so se dedinje pritožile takoj, ko so sklep prejele. Toženka ne more diskriminatorno ugotavljati, da je pravočasna zgolj pritožba A. A., saj so pravočasne vse. Smiselno predlaga odpravo izpodbijanega sklepa.

7.Toženka na tožbo ni odgovorila.

8.Sodišče je v dokaznem postopku vpogledalo v vse listine v sodnem in upravnem spisu.

9.Tožba ni utemeljena.

10.V tretjem odstavku 258. člena ZUP je določeno, da se pritožba zoper sklep vloži v enakem roku, na enak način in na isti organ kot pritožba zoper odločbo. Po prvem odstavku 235. člena ZUP, ki ureja pritožbo zoper odločbo se pritožba vloži v 15 dneh, če ni z zakonom drugače določeno (prvi odstavek). Rok za pritožbo zoper odločbo izdano po 211. členu tega zakona teče od dneva, ko je vročena pisna odločba (tretji odstavek).

11.Iz vročilnice, pripete k sklepu IRSOP izhaja, da je prvostopenjski organ pravilno ugotovil, da vročevalec tožnici 2. 9. 2021 ni mogel vročiti pošiljke. Zato ji je bilo v predalčniku puščeno sporočilo, kje se pismo nahaja in da ga mora prevzeti v 15 dneh. Tožnici je bila torej vročitev opravljena s fikcijo, tj. na način iz tretjega in četrtega odstavka 87. člena ZUP, ki določata, da če se vročitev ne da opraviti tako, kot je določeno v prvem odstavku tega člena, pusti vročevalec v hišnem predalčniku, na vratih stanovanja, poslovnega prostora ali delavnice pisno sporočilo. Če sporočila ni mogoče pustiti na prej določenih mestih, ga lahko pusti tudi v poštnem predalu ali na drugem primernem mestu. V sporočilu navede, kje se dokument nahaja in da ga mora naslovnik prevzeti v 15 dneh. Na sporočilu in na samem dokumentu, ki bi ga moral vročiti, vročevalec navede vzrok take vročitve, datum in kraj, kjer je sporočilo pustil, ter se podpiše (tretji odstavek). Vročitev po prejšnjem odstavku tega člena velja za opravljeno z dnem, ko naslovnik prevzame dokument. Če dokumenta ne prevzame v 15 dneh, velja vročitev za opravljeno z dnem preteka tega roka. Po preteku tega roka vročevalec pusti dokument iz prvega odstavka tega člena v hišnem oziroma izpostavljenem predalčniku naslovnika. Kolikor stranka nima predalčnika ali je ta neuporaben, vročevalec vrne pošiljko pošiljatelju. Pisno sporočilo iz prejšnjega odstavka mora vsebovati obvestilo o posledicah takega vročanja (četrti odstavek).

12.V zadevi I Up 187/2022 je Vrhovno sodišče zavzelo stališče, da obvestilo vročevalca organu o tem, da je bila vročitev opravljena na podlagi fikcije iz tretjega in četrtega odstavka 87. člena ZUP, ni javna listina. To obvestilu ne jemlje dokazne vrednosti tako, da lahko tako toženka kot sodišče ob odsotnosti prepričljivih nasprotnih dokazov upošteva navedeno listino kot dokaz o pravilni izvedbi vročitve. Vendar je primeru nastopa fikcije sodišče pri presoji, ali je bila vročitev zakonito opravljena na podlagi tretjega in četrtega odstavka 87. člena ZUP dolžno ravnati po načelu proste presoje dokazov.

13.Toženka je, glede na to, da je bilo tožnici obvestilo o pošiljki puščeno v predalčniku 2. 9. 2021, po presoji sodišča pravilno ugotovila, da je bilo pisanje tožnici vročeno 17. 9. 2021. Rok 15. dni je tako začel teči 18. 9. 2021 in se je iztekel 2. 10. 2021. Ker je bil ta dan sobota, se je zadnji dan za pritožbo v skladu z drugim odstavkom 101. člena ZUP¹ iztekel v ponedeljek, 4. 10. 2021. Iz kuverte, ki je pripeta k tožničini pritožbi, izhaja, da je bila oddana priporočeno na pošti dne 6. 10. 2021, torej po izteku 15. dnevnega roka.

14.Tožnica ni navedla nobenega konkretnega ugovora v zvezi s tem, da tako vročanje ne bi bilo opravljeno zakonito in še manj dokazila, s katerim bi dokazovala morebitne nezakonite okoliščine vročanja. Le posplošeno je zatrjevala, da so se dedinje pritožile takoj, ko so sklep prejele in zato pritožba ni bila prepozna. Tožnica, ki je bila na narok pravilno vabljena, nanj tudi ni pristopila, da bi jo sodišče lahko na njem pozvalo, naj konkretizira, katero od dejstev, ki jih je s tem v zvezi ugotovila toženka, ne drži in zakaj ne.

15.Glede na to sodišče sodi, da je toženka pravilno uporabila določilo prvega odstavka 246. člena ZUP, ki določa, da organ druge stopnje zavrže pritožbo, če ni dovoljena, če je prepozna ali če jo je vložila neupravičena oseba, pa je iz teh razlogov ni zavrgel že organ prve stopnje.

16.Ostali tožbeni ugovori, s katerimi tožnica v bistvu uveljavlja nezakonitost inšpekcijske odločbe v tem postopku niso pravno pomembni. Zato jih sodišče ne presoja. Inšpekcijska odločba je pravnomočna. Pravna razmerja, urejena s pravnomočno odločbo državnega organa, je mogoče odpraviti, razveljaviti ali spremeniti le v primerih in po postopku, določenih z zakonom (158. člen Ustave) in ne v tem upravnem sporu, katerega predmet je zakonitost odločitve o zavrženju pritožbe zoper sklep o izvršbi kot prepozne. Glede na to, da se tožnica sklicuje tudi na 117. člen GZ sodišče zgolj pripominja, da objekt po tej določbi šteje za legalnega, ko je o tem izdana ustrezna odločba in ne prej. Kar se tiče predloga za odlog izvršbe za čas 5 let pa pojasnjuje, da je bil mogoč na podlagi 156.a člen Zakona o graditvi objektov. Prav tako je mogoč na podlagi 104. člena Gradbenega zakona (GZ-1) seveda zgolj tedaj, če so izpolnjeni v zakonu predpisani pogoji. Vendar o utemeljenosti predloga za odlog ni pristojno odločati sodišče (v tem postopku) ampak inšpekcijski organ. Sodišče odloča o tožbi zoper morebitno zavrnitev predloga za odlog izvršbe.

17.Ker je izpodbijana odločitev zakonita in pravilna, je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo. Sodišče je odločilo brez glavne obravnave, ker tožnica nanjo ni pristopila (tretji odstavek 58. člena ZUS-1).

Odločitev o zavrnitvi zahtevka za povrnitev stroškov postopka tožnika temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem, če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.

-------------------------------

1Ta določa, da se, če je zadnji dan roka nedelja ali praznik Republike Slovenije ali dela prost dan v Republiki Sloveniji ali kakšen drug dan, ko se pri organu, pri katerem je treba opraviti dejanje postopka, ne dela, rok izteče s pretekom prvega naslednjega delavnika.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o splošnem upravnem postopku (1999) - ZUP - člen 87, 246, 258

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.