Jedro

Lastnoročnega zapisa oškodovanke ni mogoče šteti za obvestilo, ki ga je policija pridobila od priviligirane priče. Popis dogodkov v družini G. je sestavni del zapisnika o sprejemu ustne kazenske ovadbe oziroma predloga za pregon oškodovancev. Ovadba oškodovanca, ki se je kot priviligirana priča odrekel pričanju pa se ne izloči iz spisa, saj samoiniciativno podane ovadbe ni mogoče šteti za obvestilo, ki ga je policija pridobila od priviligirane priče. Tako ne gre za nedovoljen dokaz, ki bi ga bilo treba iz spisa izločiti, pač pa za dokaz, na katerem ne sme temeljiti sodba. Plačilni nalog je bil izdan potem, ko je policija posredovala na podlagi klica oškodovancev in ni uradni zaznamek o zbranih obvestilih od priviligiranih prič. Nanaša se na enega od istih historičnih dogodkov kot v obravnavani kazenski zadevi in ga izločiti ni mogoče tudi zaradi preverjanja morebitnega vštevanja v njem izrečene globe.

Izrek

I. Pritožbi državne tožilke se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se iz kazenskega spisa ne izloči: “-” popis dogodkov na list. št. 9 do 17 in v prilogah spisa A 48 (druga stran) do A 52 ter A 61 do A 66 “-” plačilni nalog PP Velenje št. 0000106827723 z dne 28. 12. 2013 na list. št. 53, 54, 140, 141 in v prilogah spisa A 112 in A 113 “-” peti odstavek sklepa Okrožnega sodišča v Celju II Ks 44677/2014 z dne 20. 10. 2014 na list. št. 208 “-” tretji odstavek na hrbtni strani list. št. 241 (4. stran obtožnice) “-” tretji odstavek na list. št. 250 (tretja stran sklepa II Ks 44677/2014 z dne 21. 1. 2015) “-” drugi odstavek na hrbtni strani list. št. 264 (4. stran sklepa II Ks 44677/2014 z dne 30. 1. 2015) in od 1. do 6. vrstice in 7. vrstice do besedila “iz odredbe drugega odstavka na hrbtni strani list. št. 347 (četrta stran sklepa Višjega sodišča v Celju I Kp 44677/2014 z dne 18. 2. 2015).

II. Sicer pa se v ostalem pritožba državne tožilke, v celoti pa pritožba zagovornika zavrneta kot neutemeljeni.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedenim sklepom je predsednica senata po uradni dolžnosti na podlagi 285. e člena v zvezi s 83. členom Zakona o kazenskem postopku (ZKP) poleg v izreku tega sklepa navedenih listin iz spisa izločila še: izjavo priče J.G. z dne 28. 12. 2013 na list. št. 55 in 56, 142 in 143 spisa ter v prilogah spisa A 114 in A 115; izjavo priče A. G. z dne 28. 12. 2013 na list. št. 57 in 58, 144 in 145 spisa te v prilogah spisa A 116 in A 117; uradni zaznamek o zbranih obvestilih od osebe A. G. z dne 22. 10. 2014 na list. št. 104 spisa ter v prilogah spisa A 91 in A 110; uradni zaznamek o zbranih obvestilih od osebe J. G. z dne 22. 10. 2014 na list. št. 105 spisa ter prilogah spisa A 111; tekst uradnega zaznamka o ugotovljenih dejstvih in okoliščinah kaznivega dejanja PP Velenje z dne 22. 10. 2014 na list. št. 161 spisa in sicer v 3. vrstici prvega odstavka za besedilom “policistoma povedala”, da vključno “proti sobi B. G.” in v prvi vrstici drugega odstavka na hrbtni strani list. št. 161 spisa ter drugi odstavek na list. št. 242 spisa v 9. vrstici za besedilom “po stresom”, do konca tega odstavka (5. stran obtožnice).

2. Zoper sklep se pritožujeta državna tožilka in zagovornik. Državna tožilka se pritožuje, kot navaja iz razloga po 1. točki prvega odstavka 370. člena ZKP v zvezi z drugim odstavkom 371. člena ZKP - zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka, ker je sodišče prve stopnje določbe tega zakona uporabilo nepravilno. Predlaga naj sodišče druge stopnje njeni pritožbi ugodi in sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se iz spisa ne izločijo v obrazložitvi pritožbe našteti dokazi, ki ne pomenijo kršitve drugega odstavka 83. člena ZKP.

3. Zagovornik se pritožuje zoper 8. točko obrazložitve izpodbijanega sklepa brez navedbe pritožbenih razlogov. Predloga, kako naj sodišče druge stopnje odloči o njegovi pritožbi zagovornikova pritožba ne vsebuje.

4. Pritožba državne tožilke je delno utemeljena, medtem ko pritožba zagovornika ni utemeljena.

K pritožbi državne tožilke

5. Sodišče prve stopnje je svojo odločitev o izločitvi iz spisa v izreku sklepa naštetih listin oziroma dokazov, oprlo na določbo drugega odstavka 83. člena ZKP, ki med drugim določa, da se sodna odločba ne sme opirati na obvestila, ki so jih policiji dale osebe, ki so se v skladu z 236. členom ZKP pričanju odpovedale. Ugotovilo je, da sta dne 14. 11. 2014 pred preiskovalnim sodnikom bila zaslišana starša obtoženca A. in J. G.(sicer oškodovanca v predmetnem kazenskem postopku), ki sta po podanem pravnem pouku o tem, da jima kot priviligiranima pričama ni potrebno izpovedati v tem kazenskem postopku, to pravno dobroto izkoristila, o tem pa nista bila poučena, ko sta policistom podala izjave, ki so dokumentirane v izreku sklepa navedenih listinah. Te predstavljajo zato nedovoljene dokaze, ki jih je na podlagi drugega odstavka 83. člena ZKP potrebno iz spisa izločiti.

6. Sodišče druge stopnje se strinja z državno tožilko, da pritožbeno problematizirana odločitev sodišča prve stopnje o izločitvi v izreku tega sklepa naštetih listin oziroma dokazov iz kazenskega spisa ni sprejemljiva, ker temelji na nepravilni uporabi določbe drugega odstavka 83. člena ZKP. Ne strinja pa se z državno tožilko, da ni pravilna prvostopenjska odločitev tudi o izločitvi v sedmi alineji prvostopenjskega sklepa navedenega teksta uradnega zaznamka ugotovljenih dejstvih in okoliščinah kaznivega dejanja PP Velenje z dne 22. 10. 2014 na list. št. 161 in da temu posledično ni pravilna tudi izločitev drugega odstavka na list. št. 242, v deveti vrstici za besedilom “pod stresom” do konca tega odstavka (5. stran obtožnice).

7. Državna tožilka ima prav, da lastnoročnega zapisa oškodovanke J. G.(popis dogodkov na list. št. 9-17 in v prilogah spisa A 48 - druga stran do A 52 ter A 61 do A 66) ni mogoče šteti za obvestilo, ki ga je policija pridobila od priviligirane priče po 148. členu ZKP. Iz kazenske ovadbe PP Velenje z dne 6. 2. 2014 izhaja, da sta oškodovanka J. G. in oškodovanec A. G. samoiniciativno prišla dne 17. 1. 2014 na Policijsko postajo Velenje in na zapisnik podala ustno kazensko ovadbo oziroma predlog za pregon za kaznivo dejanje nasilja v družini in priložila izpisek dogajanja v družini G. Popis dogodkov v družini G. je zato sestavni del zapisnika o sprejemu ustne kazenske ovadbe oziroma predloga za pregon oškodovancev. Ovadba oškodovanca, ki se je kot priviligirana priča odrekel pričanju pa se ne izloči iz spisa, saj samoiniciativno podane ovadbe ni mogoče šteti za obvestilo, ki ga je policija pridobila od priviligirane priče po 148. členu ZKP. Tako ne gre za nedovoljen dokaz, ki bi ga bilo treba iz spisa izločiti, pač pa za dokaz, na katerem ne sme temeljiti sodba.

8. Sprejemljivo državna tožilka uveljavlja tudi, da ni mogoče samega plačilnega naloga PP Velenje z dne 28. 12. 2013 na list. št. 53, 54, 140, 141 in v prilogah spisa A 112 in A 113 šteti kot obvestilo, ki sta ga policiji dali priviligirani priči. Plačilni nalog je bil izdan potem, ko je policija posredovala na podlagi klica oškodovancev in ni uradni zaznamek o zbranih obvestilih od priviligiranih prič. Izdan je bil na podlagi 57. člena Zakona o prekrških. Nanaša se na enega od istih historičnih dogodkov kot v obravnavani kazenski zadevi in ga izločiti ni mogoče tudi zaradi preverjanja morebitnega vštevanja v njem izrečene globe. Temu posledično ima državna tožilka prav, ko uveljavlja, da ni bilo pravilno izločeno tudi besedilo tretjega odstavka na hrbtni strani list. št. 241 (4. stran obtožnice) ter besedila sklepov Okrožnega sodišča v Celju na list. št. 208, 250 ter 264 spisa in sklepa Višjega sodišča v Celju na list. št. 347 spisa.

9. Nestrinjanje z odločitvijo o izločitvi v 7. alineji prvostopenjskega sklepa navedenega besedila iz uradnega zaznamka o ugotovljenih dejstvih in okoliščinah kaznivega dejanja PP Velenje z dne 22. 10. 2014 na list. št. 141 spisa, državna tožilka utemeljuje z navedbo, da v osmi vrstici prvega odstavka besedilo “je G. pokazala podplutbe na desnem licu”, predstavlja neposredno zaznavo policista in ne zapis tega, kar mu je povedala priviligirana priča in torej tudi ta del zapisa ne pomeni nedovoljenega dokaza v smislu 83. člena ZKP, ki bi ga bilo potrebno izločiti iz spisa. Temu pa ni mogoče pritrditi, ker je prezrla, da je oškodovanka to storila v povezavi z navedbo, kdo ji jih je zadal. Lastna policistova zaznava podplutb oškodovanke, na katero se sklicuje državna tožilka, pa ni z ničemer konkretizirana. Ta pritožbeno problematizirana odločitev sodišča prve stopnje se tako pokaže kot pravilna. Temu posledično je pravilna tudi odločitev sodišča prve stopnje o izločitvi drugega odstavka na list. št. 242 v deveti vrstici za besedilom “pod stresom” do konca tega odstavka (5. stran obtožnice).

K pritožbi zagovornika

10. V izpodbijanem sklepu se korektno skladno s podatki spisa navaja, da je zagovornik obtoženca na predobravnavnim narokom opozoril, da se v spisu nahajajo nekatere listine, na katerih sodba ne sme temeljiti, ker sta se obtoženčeva starša A. in J. G. v preiskavi odpovedala pričanju, da izrecno izločitve dokazov ni predlagal in je bilo zato o tem odločeno po uradni dolžnosti. Ob takem stanju zagovornik neutemeljeno izraža nestrinjanje z 8. točko obrazložitve izpodbijanega sklepa v zvezi z zavzetim stališčem, da ekskluzija dokazov ne pride v poštev glede poročil CSD Velenje z dne 23. 10. 2014 in 21. 1. 2014. Zagovornikova pritožba bi bila tako relevantna le, če bi sodišče prve stopnje zavrnilo predlog za izločitev iz kazenskega spisa že navedenih poročil CSD, kar pa ni primer, saj tega ni predlagala nobena od strank. Nasprotne trditve pa zagovornikova pritožba ne vsebuje.

11. Iz teh razlogov in ker pri uradnem preizkusu izpodbijanega sklepa kršitev iz petega odstavka 402. člena ZKP sodišče druge stopnje ni ugotovilo, je pritožbi državne tožilke delno ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, kot je navedeno v izreku tega sklepa, v preostalem delu je pritožbo državne tožilke, v celoti pa pritožbo zagovornika zavrnilo kot neutemeljeni.

12. Če bo za obtoženca nastala dolžnost plačila stroškov kazenskega postopka (prvi odstavek 95. člena ZKP), bo sodno takso za zavrnitev pritožbe obtoženčevega zagovornika odmerilo sodišče prve stopnje po pravnomočnosti sodbe.