Jedro

Postopek spremembe delodajalca po 73. členu ZDR ni enak postopku prevzema delavecv po določbah prejšnjih delovnopravnih predpisov.

Tako kot evropska Direktiva št. 2001/23/EC za primer prenosa podjetja, dela podjetja, obrata ali dela obrata določa avtomatičen prenos vseh pravic in obveznosti iz PZ ali iz delovnega razmerja (torej podpis nove PZ ni potreben), tudi novi ZDR v primeru spremembe delodajalca po 73. členu ZDR ne predvideva sklenitve nove PZ med delodajalcem prevzemnikom in delavcem. V primeru spremembe delodajalca po 73. členu ZDR delavec ohrani enake pravice, kot jih je imel pri delodajalcu prenosniku (PZ se v celoti ohrani). Delodajalcu prenosniku ni potrebno izdati sklepa o prehodu, če pa ga, ima ta lahko le naravo obvestila.

Pravni prenos podjetja je lahko začasen. Ni utemeljen ugovor delavca, da je zato njegov položaj negotov, saj po prenehanju veljavnost pravnega posla, na podlagi katerega je prišlo do prevzema, preidejo pogodbene in druge pravice in obveznosti iz delovnega razmerja ponovno na delodajalca prenosnika ali na novega delodajalca prevzemnika.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo zahtevek za ugotovitev nezakonitosti in razveljavitev sklepa o prehodu v novo družbo z dne 12.2.2003 ter za vrnitev tožnika nazaj na delo k toženi stranki na isto ali drugo delovno mesto, ki ustreza njegovi izobrazbi in hkrati z vrnitvijo vseh pravic iz dela oz.

pridobljenih prejšnjih pravic. Odločilo je, da stranki krijeta vsaka svoje stroške postopka.

Zoper sodbo se pritožuje tožnik, ki uveljavlja vse pritožbene razloge. Navaja, da je sodišče prve stopnje odločilo, ne da bi se v problematiko poglobilo, kar bi se moralo, glede na to, da sodna praksa za tovrstne zahtevke še ni utrjena. Evidentno je, da je že ukinitev dela dejavnosti oz. prehod oddelka orodjarne nelegitimen, saj ga ni potrdila skupščina delničarjev in ne nadzorni svet. Tožnik je bil na čelu sindikata, katerega "problematični" člani so se znašli na listi za prehod k drugemu delodajalcu. Sindikat tudi ni podal soglasja v smislu 74. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR, Ur.l. RS št. 42/2002) oz. ga je podal, ne da bi sklical posvetovalni zbor, svet delavcev pa tudi ni deloval po svojem poslovniku. V imenu sindikata je nastopal nelegitimno izvoljeni predsednik, ki je bil sicer iz sindikata izključen 18.2.2002. V to se je sodišče prve stopnje lahko prepričalo. Sindikatu niso bili predočeni vsi ekonomski in socialni vidiki prenosa dejavnosti. Sodišče prve stopnje je tudi premalo pozornosti namenilo tožnikovi bojazni za prihodnost. Dvoletna pogodba ne zagotavlja varnosti prevzetim delavcem, medtem ko je varnost delavcev pri toženi stranki trdna. Tožnik je še vedno predsednik sindikata, sporen je njegov izbrisani status člana nadzornega sveta, je pa tudi invalid III. kategorije. Zato uživa posebno varstvo. Predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Tožena stranka v odgovoru na pritožbo navaja, da je pri prenosu upoštevala vse določbe ZDR o prenosu dela dejavnosti. O tem odloča uprava družbe, ki za svoje odločitve tudi odgovarja.

Sindikat je bil pravočasno in ustrezno obveščen in je s prenosom tudi soglašal. Po kakšnem postopku je sindikat prišel do svoje odločitve, ni stvar tožene stranke in na to tudi ni mogla vplivati. Notranja razmerja v sindikatu so stvar sindikata samega. Tožnik niti ne izkazuje pravnega interesa za tožbo, saj je ohranil pravice, kot jih je imel pri toženi stranki. Predlaga zavrnitev pritožbe in potrditev izpodbijane sodbe.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur.l. RS št. 26/99, 96/2002, 2/2004) in na pravilno uporabo materialnega prava.

Tožnik v tem delovnem sporu - v skladu s 1. odstavkom 204. člena ZDR - smiselno uveljavlja odpravo kršitve pravic iz delovnega razmerja; tožena stranka naj bi njegove pravice kršila z nezakonitim prenosom dela dejavnosti na drugega delodajalca - prevzemnika, zaradi česar je prišlo do spremembe delodajalca za 14 delavcev v oddelku orodjarne.

Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožena stranka del svoje dejavnosti - oddelek orodjarne - s pravnim poslom prenesla na drugo pravno osebo. S prenosom dela dejavnosti je za delavce, ki so delali na delovnih mestih prenešenega oddelka, prišlo do spremembe delodajalca. Tožnik kot eden izmed delavcev je ob prenosu ohranil enake pravice, kot jih je imel pri toženi stranki. Sodišče prve stopnje je tudi ugotovilo, da je tožena stranka pri prenosu spoštovala določbe iz 73. in 74. člena ZDR-02.

Pritožbeno sodišče soglaša z ugotovitvami sodišča prve stopnje.

Tožena stranka, čeprav v vlogah sedaj natančno opisuje, kakšen je postopek prevzema delavcev, ni ravnala povsem v skladu s svojimi navedbami. Njeno stališče, da s prenosom dela dejavnosti na podlagi pravnega posla preidejo pogodbene in druge obveznosti iz delovnih razmerij, ki so jih delavci imeli na dan prenosa pri prevzemniku, na prenosnika, je pravilno. To pa hkrati pomeni, da toženi stranki ni bilo treba izdajati nikakršnega sklepa in tudi ne določati, da tožnik z delodajalcem prevzemnikom sklene novo pogodbo o zaposlitvi. Postopek spremembe delodajalca po 73. členu ZDR-02 ni enak postopku prevzema delavcev po določbah prejšnjih delovnopravnih predpisov. Tako kot evropska Direktiva št. 2001/23/EC za primer prenosa podjetja, dela podjetja, obrata ali dela obrata določa avtomatičen prenos vseh pravic in obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi ali iz delovnega razmerja (torej podpis nove pogodbe o zaposlitvi ni potreben), tudi naša zakonodaja v primeru spremembe delodajalca po 73. členu ZDR-02 ne predvideva sklenitve nove pogodbe o zaposlitvi med delavcem in delodajalcem prevzemnikom. V primeru prenosa ohrani delavec pri novem delodajalcu povsem enake pravice, kot jih je imel pri delodajalcu prenosniku, v bistvu ohrani v celoti pogodbo o zaposlitvi, sklenjeno z delodajalcem prenosnikom. Tožena stranka je zato izdala nepotreben sklep o prehodu v drugo podjetje (ki ima v tem primeru lahko le naravo obvestila), kar pa na samo zakonitost postopka spremembe delodajalca ni vplivalo.

Po 1. odstavku 73. člena ZDR-02 pride do spremembe delodajalca v primeru pravnega prenosa podjetja ali dela podjetja, izvedenega na podlagi zakona, drugega predpisa, pravnega posla oz.

pravnomočne sodne odločbe ali zaradi združitve ali delitve.

Pravni prenos podjetja je lahko tudi začasen, kar izhaja iz 6. odstavka 73. člena ZDR-02. Tožena stranka je z družbo M. d.n.o. za čas dveh let sklenila pogodbo o medsebojnem sodelovanju, s katero je na to družbo prenesla delovne prostore, delovna sredstva, drobni inventar in delavce, hkrati pa se je z njo dogovorila, da bo prevzela v izdelavo nova orodja, popravila obstoječih orodij, popravila in dodelave strojnih delov, popravila pomožnih repromaterialov in pripravo ponudb kooperantom za izdelavo teh del. Pogodba je pravni posel, s katerim je tožena stranka dejavnost orodjarne (ki je sicer delala pretežno za potrebe tožene stranke same) prenesla na družbo M. d.n.o., s katero se je tudi dogovorila, da bo ta še naprej pretežno opravljala delo zanjo. Pogodbo (pravni posel) sta sklenila zakonita zastopnika delodajalca prenosnika in delodajalca prevzemnika. To pa za njeno veljavnost zadostuje, zato so pritožbene navedbe o "nelegitimnem" prenosu povsem brezpredmetne.

Poslovne odločitve so stvar delodajalcev; ni stvar sodišča, da ocenjuje njihovo smotrnost in upravičenost. Pritožbeno sodišče na podlagi ugotovitev sodišča prve stopnje zaključuje, da je del podjetja torej nadaljeval z dejavnostjo tako, da je prevzemnik ohranil identiteto, nadaljeval z ekonomskimi cilji in na bistveno podoben način razvrščal in uporabil iste vire, kot prenosnik. Prevzemnik je oddelek orodjarne prevzel v celoti z vso opremo in delavci ter nadaljeval z enako dejavnostjo na enak način, kot prenosnik. Temu tožnik niti ne ugovarja.

V skladu s 74. členom ZDR-02 sta delodajalca dolžna najmanj 30 dni pred prenosom obvestiti sindikat pri delodajalcu o datumu prenosa, razlogih za prenos, pravnih, ekonomskih in socialnih posledicah prenosa za delavce in predvidenih ukrepih za delavce.

Obvestilo je potrebno zaradi posvetovanja, ki se izvede z namenom, da delodajalec in sindikat dosežeta sporazum glede pravnih, ekonomskih in socialnih posledic prenosa za delavce in glede predvidenih ukrepov za delavce. Tožena stranka je obvestila sindikat, ki je dne 3.2.2003 soglašal s prenosom. Sklep je podpisal predsednik sindikata D. R.. Tožnik ni ponudil nobenih dokazov o tem, da D. R. ni bil veljavno izvoljen za predsednika sindikata niti, da je sam bil dne 18.2.2002, ko je podpisal sklep o izključitvi D. R. iz članstva, to pristojen storiti. Iz izvedenih dokazov namreč izhaja, da je bil tožnik dne 6.12.2001 izključen iz članstva sindikata KNSS Neodvisnost. Sklep o tem je sprejel pristojen Pritožbeni organ I. stopnje KNSS Neodvisnost - Predsedstvo KNSS, katerega predsednik je hkrati tudi predsednik KNSS Neodvisnost, konfederacije novih sindikatov Slovenije D. L..

Tako tožnik, izključen iz članstva sindikata, ni mogel veljavno izključiti iz članstva D. R., predsednika sindikata KNSS Neodvisnost pri toženi stranki. Sodišče prve stopnje je v zvezi s tem izvedlo vse ponujene dokaze, zato je njegova ugotovitev, da je sindikat s predlogom tožene stranke glede prenosa dela podjetja soglašal, pravilna.

V zvezi z ugovorom, da svet delavcev o prenosu dela podjetja ni odločal v skladu s poslovnikom, pritožbeno sodišče ugotavlja, da je po 89. členu Zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju (ZSDU, Ur.l. RS št. 42/93) delodajalec o vprašanju, ki se tiče zmanjšanja gospodarske dejavnosti, dolžan obvestiti svet delavcev. To je tožena stranka tudi storila. Svet delavcev je vprašanje obravnaval na seji z dne 3.2.2003 in na predlog ni imel pripomb.

Iz navedenega izhaja, da tožena stranka tožnikovih pravic ni kršila, zato je sodišče prve stopnje njegov zahtevek upravičeno zavrnilo. Tožnikov status invalida III. kategorije v postopku spremembe delodajalca ni pomemben, saj ZDR-02 zagotavlja varstvo posebnih kategorij delavcev le pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, članstva v nadzornem svetu pa ni izkazal. V zvezi z bojaznijo, ki jo za svojo prihodnost izraža tožnik, pa je potrebno pripomniti le to, da je pogodba o medsebojnem sodelovanju, s katero je bil na družbo M. d.n.o. prenešen del dejavnosti tožene stranke, sklenjena le za obdobje dveh let. To pomeni, da ni šlo za trajen prenos dejavnosti. Za primer začasnega prenosa pa 6. odstavek 73. člena ZDR-02 določa, da po prenehanju veljavnosti pravnega posla preidejo pogodbene in druge pravice in obveznosti iz delovnih razmerij ponovno na delodajalca prenosnika oz. na delodajalca novega prevzemnika. Tožnikova bojazen je torej odveč.

Ker ni razlogov, ki so navedeni v pritožbi in ne razlogov, na katere je treba paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče na podlagi 353. člena ZPP pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.