Jedro

Ker trgovec – zavarovanec tožene stranke ni ustrezno poskrbel za varen dostop kupcev s parkirišča v trgovski center, ker ni nadzoroval svojega pogodbenega partnerja, ki je pogodbeno dogovorjene aktivnosti za zagotovitev varnosti na parkirišču pred centrom opuščal, je ravnal v nasprotju s standardom dobrega strokovnjaka, zato je odgovoren za škodo, ki je nastala tožeči stranki.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijana vmesna sodba sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z vmesno sodbo razsodilo, da je zavarovanec tožene stranke v celoti odgovoren za škodo, ki je nastala tožeči stranki, ki je padla na parkirišču M. 21. 10. 2010 ob 19. uri.

2. Proti vmesni sodbi je tožena stranka vložila pritožbo zaradi zmotne uporabe določil materialnega prava in predlaga njeno spremembo tako, da se tožbeni zahtevek zavrne. V obrazložitvi navaja, da je zavarovanec tožene stranke za čiščenje in posipavanje parkirišča najel izvajalca, ki je redno in temeljito izvajal čiščenje in posipavanje parkirišča. Posipavanje je bilo izvedeno 19. 1. 2010 in je bilo učinkovito tudi še 21. 10. 2010. Kljub nizkim temperaturam parkirišče ni zmrzovalo in ni bilo poledenelo. Ledena zaplata je v zimskih razmerah običajen pojav, ker v zimskih razmerah parkirišča ni mogoče očistiti do kopnega, in na to mora povprečno skrben človek v zimskih razmerah tudi računati. Poškodba je nastala zaradi nepazljivosti tožnice ali pa zaradi nesrečnega naključja.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. V pritožbenem postopku ni sporno, da se je tožnica poškodovala pri padcu na parkirišču, ki je v lasti zavarovanca tožene stranke. Zavarovanec tožene stranke je trgovina. Parkirišče je namenjeno kupcem trgovine, kar je tožnica tudi bila. Glavni vzrok padca je zdrs na ledeni ploskvi tik ob tožničinem avtomobilu, ki ga je prekrivala nekaj centimetrov debela odeja sveže zapadlega snega. Tožnica je bila primerno obuta. Ker ploskve ledu, ki je bila pod snegom, ni bilo mogoče zaznati, je v trenutku, ko je nanjo stopila, spodrsila, nato je padla in se poškodovala.

5. Tudi pritožbeno sodišče se pridružuje stališču sodišča prve stopnje, da bi zavarovanec tožene stranke moral poskrbeti za čiščenje parkirišča, torej tudi odstranitev ledu in za posutje s peskom ali soljo. Svoje odgovornosti se ne more razbremeniti z vztrajanjem, da je za čiščenje parkirišča imel sklenjeno pogodbo. Ugotovljeno je bilo, da je bila kritičnega dne in že dan pred tem, temperatura pod 0 stopinj Celzija, da pogodbeni izvajalec zavarovanca tožene stranke že dva dneva pred nezgodo parkirišča ni čistil, niti posipaval, zadnje soljenje je bilo namreč zabeleženo v delovnem nalogu 19. 1. 2010, naslednje pa šele 30. 1. 2010. 6. Ker trgovec – zavarovanec tožene stranke, ni ustrezno poskrbel za varen dostop kupcev s parkirišča v trgovski center, ker ni nadzoroval svojega pogodbenega partnerja, ki je pogodbeno dogovorjene aktivnosti za zagotovitev varnosti na parkirišču pred centrom opuščal, je ravnal v nasprotju s standardom dobrega strokovnjaka, zato je odgovoren za škodo, ki je nastala tožeči stranki.

7. Ker je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo določila materialnega prava, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijano vmesno sodbo potrdilo (353. člen ZPP).