Jedro

Sodišči prve in druge stopnje sta v okoliščinah konkretnega primera, ko predlagateljici ni mogoče očitati neskrbnosti pri označevanju potrdila o vložitvi tožbe v elektronskem zemljiškoknjižnem predlogu za zaznambo spora, prestrogo razlagali določbe prvega in drugega odstavka 146. člena ZZK-1 ter nepravilno šteli, da procesne predpostavke za vsebinsko odločanje o predlogu niso izpolnjene. S prestrogo razlago določbe četrtega odstavka 146. člena ZZK-1 pa predlagateljici neutemeljeno očitane pomanjkljivosti tudi nista pustili odpraviti v ugovornem postopku, s čimer sta izvotlili njeno ustavno pravico do sodnega varstva (23. člen URS).

Izrek

Reviziji se ugodi, sklepa sodišč druge in prve stopnje se razveljavita ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Obrazložitev

Oris zadeve in dosedanji potek postopka

1.Predlagateljica je na podlagi vložene tožbe zaradi ugotovitve obsega skupnega premoženja in deležev na njem predlagala vpis zaznambe spora o pridobitvi lastninske pravice pri štiriinpetdesetih nepremičninah, ki ležijo v katastrskih občinah 2432 Dutovlje in 2436 Tomaj. V informacijskem sistemu eZK je elektronskemu predlogu pripela tožbo, njeno dopolnitev ter potrdilo Okrožnega sodišča v Kopru o vložitvi tožbe in o opravilni številki zadeve, pod katero teče postopek. Pri tem je tožbo z dopolnitvijo označila kot listino, ki je podlaga za vpis, potrdilo pa kot drugo listino.

2.Sodišče prve stopnje je s sklepom zemljiškoknjižne pomočnice z dne 4. 10. 2023, predlog zavrglo. Pojasnilo je, da predlogu ni bilo pravilno priloženo potrdilo pristojnega sodišča o vloženi tožbi, saj ni bilo vključeno v zbirko listin. Tako procesne predpostavke za odločanje o zemljiškoknjižnem predlogu niso bile izpolnjene (79. in 146. člen Zakona o zemljiški knjigi, v nadaljevanju ZZK-1).

3.Zoper navedeni sklep je predlagateljica vložila ugovor in ponovno pripela prej navedene priloge ter jih vse označila kot listine, ki so podlaga za vpis. S sklepom zemljiškoknjižne sodnice z dne 8. 8. 2024 je sodišče prve stopnje ugovor zavrnilo in potrdilo sklep o zavrženju predloga za vpis zaznambe spora. Obrazložilo je, da mora v skladu s 146. členom ZZK-1 sodišče preizkusiti, ali so izpolnjene procesne predpostavke za odločanje o predlogu, med drugim, ali so predlogu priložene listine v skladu s 142. členom ZZK-1, na podlagi katerih se s predlogom zahteva vpis in druge listine, ki mu morajo biti priložene. Skladno z 79. členom ZZK-1 se zaznamba spora dovoli na podlagi tožbe oziroma predloga, vloženega proti imetniku vknjižene lastninske pravice, s katerim tožnik od sodišča zahteva, da ugotovi obstoj njegove lastninske pravice na nepremičnini, ki jo je pridobil na izviren način in na podlagi potrdila pristojnega sodišča o vložitvi tožbe in opravilni številki. Logično je, da morata biti tako tožba kot tudi potrdilo o njeni vložitvi vpisana na zemljiškoknjižnem predlogu v rubriki listin, na podlagi katerih se vpis zahteva (4. točka prvega odstavka 140. člena ZZK-1). Navedba listin omogoča preizkus utemeljenosti predloga, v primeru, da so pogoji za vpis izpolnjeni, pa mora navedbo teh listin vsebovati tudi izrek sklepa o dovolitvi vpisa. Podatki o listinah, ki so bile podlaga za vpis, se vpišejo tudi v informatizirano glavno knjigo in morajo biti dostopni javnosti (drugi odstavek 152. člena ter 178., 195. in 198. člen ZZK-1). Če bi sodišče tak nepopoln predlog potrdilo, se iz elektronske zemljiške knjige ne bi videlo, katera listina je podlaga za vpis in nasprotni udeleženec ne bi mogel preizkusiti, ali je bila tožba resnično vložena. Pojasnilo je še, da v primeru, če predlog ne vsebuje vseh obveznih sestavin, ga sodišče ne vrača v popravo, temveč ga zavrže (drugi odstavek v zvezi z 2. točko prvega odstavka 146. člena ZZK-1).

4.Zoper sklep o ugovoru je predlagateljica vložila pritožbo. Sodišče druge stopnje jo je zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep. Strinjalo se je s sodiščem prve stopnje, da čeprav je podlaga za vpis tudi potrdilo o vloženi tožbi (tretji odstavek 79. člena ZZK-1), je predlagateljica v predlogu kot listini, na podlagi katerih zahteva vpis, označila zgolj tožbo in njeno dopolnitev, ne pa tudi potrdila o vloženi tožbi, ki ga je le priložila. Listine, ki so podlaga za vpis, morajo biti ne le priložene, temveč v samem predlogu tudi ustrezno individualizirane (4. točka prvega odstavka 140. člena ZZK-1). Kot je to predlagateljica storila glede tožbe, bi lahko tudi glede potrdila. Prvostopenjsko sodišče je pravilno obrazložilo pomen navedbe pravilnih podatkov o listinah. Izrek sklepa je oblikovan skladno s predlogom ter so listine, ki so podlaga za vpis, navedene v izreku sklepa - torej ni sodišče tisto, ki bi izbiralo listine, ki so podlaga za vpis.

5.Vrhovno sodišče je zoper odločitev sodišča druge stopnje s sklepom II DoR 342/2024 z dne 20. 11. 2024 na predlog predlagateljice dopustilo revizijo glede vprašanja, ali je pravilna, zakonita in ustavno skladna razlaga sodišča, da predlagateljica v okoliščinah konkretne zadeve ni izpolnila procesnih predpostavk za odločanje o njenem predlogu za zaznambo spora?

Revizija

6.Na podlagi tega sklepa predlagateljica zoper sklep sodišča druge stopnje vlaga revizijo. Predlaga, naj revizijsko sodišče reviziji ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da dovoli predlagani vpis zaznambe spora na vseh nepremičninah, kot so navedene v zemljiškoknjižnem predlogu, podrejeno pa, naj izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču druge stopnje v novo odločanje.

7.Pojasnjuje, da je odvetnik ob oddaji elektronskega zemljiškoknjižnega predloga potrdilo o vloženi tožbi označil kot drugo prilogo in ne kot listino, ki je podlaga za vpis, ker iz tretjega odstavka 79. člena ZZK-1 izhaja, da se potrdilo pristojnega sodišča o vložitvi tožbe le priloži predlogu, ni pa to potrdilo navedeno v prvem odstavku 79. člena ZZK-1, ki določa listine, na podlagi katerih se dovoli zaznamba spora. Prav tako pa med tipskimi predlogi, ki jih elektronski program ponuja med listinami, ki so podlaga za vpis, ni potrdila o vloženi tožbi. Nikjer v zakonu ni nobenega izrecnega določila o tem, kako je treba potrdilo o vložitvi tožbe označiti v elektronskem predlogu, prav tako v zakonu ni predpisana sankcija za uvrstitev potrdila v napačen kvadratek v elektronskem predlogu (med priloge in ne med listine, ki so podlaga za vpis), zato ni zakonske podlage za zavrženje predloga za zaznambo spora brez vsebinskega obravnavanja ali vsaj ne brez možnosti njegove poprave oziroma dopolnitve. Z možnostjo takšne sankcije ni bila seznanjena in je ni mogla pričakovati. Izpolnila je vse procesne predpostavke za odločanje o zemljiškoknjižnem predlogu iz prvega odstavka 146. člena ZZK-1. Predlogu je priložila tudi v elektronsko obliko pretvorjeno listino, ki jo je označila z opisom "Potrdilo o vloženi tožbi" in datumom. V takšnih okoliščinah sodišče ni ravnalo pravilno in zakonito, ko je predlog za zaznambo spora zavrglo brez vsakršne možnosti odprave domnevne napake. Ni pomembno, da lahko vloži nov predlog za zaznambo spora, temveč je pomemben vrstni red njegove vložitve. Takoj za vložitvijo obravnavanega predloga za zaznambo spora sta bila vložena predlog za zaznambo vrstnega reda pridobitve lastninske pravice in predlog za zaznambo prepovedi odtujitve in obremenitve. Zaradi nezakonitega postopanja sodišča ji lahko nastanejo hude škodljive posledice.

8.Razlaga sodišč prve in druge stopnje je pretirano stroga, formalistična ter na nedopusten in nesorazmeren način posega v predlagateljičino pravico do sodnega varstva iz 23. člena Ustave (v nadaljevanju URS) in 6. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (v nadaljevanju EKČP). Sodišči se do njenih očitkov o tem nista opredelili. Pomen omenjene ustavne pravice se ne more izčrpati že s tem, da je zagotovljena možnost predložiti zadevo sodišču. Smisel te pravice je, da je zagotovljeno, da sodišče tudi vsebinsko odloči o predloženi zadevi. Ne more biti odgovorna za morebitne omejitve računalniškega programa sodišča za vlaganje zemljiškoknjižnih predlogov, zaradi katerih sodišče priloženih listin ne more vložiti v zbirko listin. Slednje je namreč naloga sodišča (193. člen ZZK-1). Prepričana je, da ji ZZK-1 v četrtem odstavku 146. člena izrecno omogoča odpravo takšne manjše tehnične napake, kot je bila konkretna. To je tudi storila in k ugovoru še enkrat priložila potrdilo o vloženi tožbi - tokrat v skladu z zahtevami sodišča kot listino, ki je podlaga za vpis. Vendar sodišče prve stopnje ni pojasnilo, zakaj tega popravka ni upoštevalo, sodišče druge stopnje pa se do njenih opozoril v pritožbi o tem ni opredelilo. Tudi s tem je bila kršena njena pravico do sodnega varstva. Pravni sitem, ki možnost odprave napake absolutno zavrača, je nepošten, nerazumen in nedopusten ter posega tudi v ustavno pravico do varstva človekove osebnosti in dostojanstva (21. člen URS). Ni nobenega razumnega razloga, da stranke v zemljiškoknjižnem postopku ne bi mogle popraviti ali dopolniti predloga, tako kot je to dovoljeno strankam v drugih vrstah sodnih postopkov (npr. 108. člen Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP).

14.V obravnavanem primeru je predlagateljica elektronskemu predlogu pripela tožbo in dopolnitev tožbe (v nadaljevanju tožba) ter potrdilo o vložitvi tožbi. Pri tožbi je kot vrsto dokumenta izbrala možnost "listina, ki je podlaga za vpis" ter tip priloge "tožba". Da je pripeti dokument tožba, je navedla tudi v polju opis. Pri potrdilu o vložitvi tožbe pa je kot vrsto dokumenta izbrala "druga listina" ter v polju opis navedla, da gre za potrdilo o vloženi tožbi (priloga A3 spisa).

15.ZZK-1 pogoje za zaznambno spora ureja v 79. členu. V prvem odstavku je kot listina, na podlagi katere se dovoli zaznamba spora o pridobitvi lastninske pravice, navedena tožba oziroma predlog, vložen proti imetniku vknjižene lastninske pravice, s katerim tožnik od sodišča zahteva, da ugotovi obstoj njegove lastninske pravice na nepremičnini, ki jo je pridobil na podlagi gradnje na tujem zemljišču oziroma gradnje čez mejo, na podlagi priposestvovanja oziroma po pravilih skupnega premoženja, pridobljenega v času trajanja zakonske zveze oziroma zunajzakonske skupnosti oziroma na drug izviren način. V tretjem odstavku pa je določeno, da je predlogu za zaznambo spora treba priložiti tudi potrdilo pristojnega sodišča o vložitvi tožbe in o opravilni številki zadeve, pod katero teče postopek. V navedenem členu razmerje med določbami njegovega prvega in tretjega odstavka ni jasno opredeljeno. Možna je tako razlaga, da gre za dva vsebinsko povsem ločena sklopa in da zgolj prvi odstavek samostojno določa, katere listine so podlaga za vpis zaznambe spora, kot tudi, da se določbi vsebinsko dopolnjujeta oziroma prepletata, ker potrdilo iz tretjega odstavka potrjuje v prvem odstavku predpisano zahtevo, da je tožba vložena. Pomoč pri iskanju odgovora na vprašanje, ali je tudi potrdilo o vložitvi tožbe listina, ki je podlaga za vpis zaznambe spora, ponuja 29. člen ZZK-1. Ta kot listine, ki so podlaga za vpis, opredeljuje tiste listine, ki dokazujejo pravni temelj pridobitve, prenosa, preoblikovanja ali prenehanja pravice oziroma nastopa pravnega dejstva, ki je predmet vpisa. Predmet zaznambe spora o pridobitvi lastninske pravice je začetek sodnega postopka za ugotovitev tožnikove oziroma predlagateljeve izvirne pridobitve lastninske pravice. Postopek se začne z vložitvijo tožbe (179. člen ZPP) oziroma predloga (2. člen Zakona o nepravdnem postopku, v nadaljevanju ZNP-1). Predmet postopka pa je opredeljen s tožbenim zahtevkom oziroma predlogom za ureditev razmerja. Vložitev tožbe z ustreznim zahtevkom in s tem začetek postopka, ki je lahko predmet zaznambe spora o pridobitvi lastninske pravice, dokazujeta tožba ter potrdilo o njeni vložitvi. Zato je kot listini, ki sta podlaga za vpis zaznambe spora, treba šteti skupaj tožbo in potrdilo o njeni vložitvi. Takšno razlago smiselno terjajo tudi določbe 152., 178., 195. in 198. člena ZZK-1, ki urejajo vsebino izreka sklepa o vpisu oziroma pomenijo izpeljavo načela javnosti zemljiške knjige. Ožja razlaga, da je zgolj tožba listina, ki je podlaga za vpis zaznambe spora, bi namreč vodila do tega, da v izreku sklepa o vpisu ter glavni knjigi potrdilo o vložitvi tožbe ne bi bilo zajeto. To pa bi bilo v nasprotju z bistvom navedenih določb, ki je v tem, da lahko nasprotni udeleženec in druge osebe na podlagi izreka sklepa o vpisu oziroma podatkov glavne knjige preverijo, ali so izpolnjeni pogoji za vpis zaznambe spora - to je vložitev ustrezne tožbe.

16.Zaključek, da sta tožba in potrdilo o njeni vložitvi listini, ki sta skupaj podlaga za vpis zaznambe spora, tako ne izhaja jasno iz 79. člena ZZK-1, ki ureja pogoje za zaznambo spora, ampak do njega vodi kompleksna razlaga določb prvega in tretjega ostavka 79. člena v povezavi s precej razpršenimi določbami 29., 152., 178., 195. in 198. člena ZZK-1. Da je potrdilo o vložitvi tožbe treba v elektronskem predlogu označiti kot listno, ki je podlaga za vpis zaznambe spora, tudi v Uporabniških navodilih ni pojasnjeno. Ta se v zvezi z zaznambo spora sklicujejo zgolj na prvi odstavek 79. člena ter prvi in drugi odstavek 80. člena ZZK-1 (str. 22 in 82). Nadalje je treba upoštevati, da predlagateljica na portalu eZK med petinštiridesetimi različnimi tipi prilog, ki jih portal ponuja za vrsto dokumenta "listina, ki je podlaga za vpis", ni imela na voljo potrdila o vložitvi tožbe (izbrala bi lahko le tip priloge "drugo (razno)" in v polje "opis" vpisala podatke o vrsti dokumenta). Elektronski predlog za zaznambo spora, v katerem je pri pripetem potrdilu o vložitvi tožbe kot vrsto dokumenta izbrala "druga listina" (tj. možnost, ki označuje listino, ki ni podlaga za vpis), pa je v informacijskem sitemu tudi uspešno oddala.

17.V takšnih okoliščinah, ko ne iz zakonske določbe, ki ureja pogoje za zaznambo spora, ne iz zasnove in funkcionalnosti portala eZK, ne iz navodil za njegovo uporabo ni jasno izhajalo, da je treba kot listino, ki je podlaga za vpis, označiti tudi potrdilo o vložitvi tožbe, ker sicer procesne predpostavke za vsebinsko odločanje o zemljiškoknjižnem predlogu ne bodo izpolnjene, predlagateljici, ne glede na to, da jo je zastopala odvetniška družba, ni mogoče očitati neskrbnosti, ko je pripeto potrdilo označila (zgolj) kot drugo listino. Ob tem pa je v elektronskem predlogu v polju za opis pripetega dokumenta tudi navedla, da gre za potrdilo o vložitvi tožbe, tako da je bilo to iz predloga takoj in jasno razvidno. Sodišči prve in druge stopnje bi zato morali šteti, da je predlagateljica zadostila zahtevi po ustrezni označbi listin, na podlagi katerih predlaga vpis. V takšnem primeru pomanjkljivosti pri označbi pripete listine načelo dispozitivnosti iz 125. člena ZZK-1 in določba drugega odstavka 152. člena ZZK-1 o oblikovanju izreka sklepa o vpisu ne moreta biti ovira za to, da bi sodišči prve in druge stopnje navedbe v predlogu in pripete listine razlagali oziroma upoštevali v smeri predlaganega vpisa. Upoštevati je namreč treba, da zavrženje zemljiškoknjižnega predloga za zaznambo spora pomeni odklonitev vsebinske odločitve o predlaganem vpisu (varovalni stvarni pravici) - to je tistega, kar je predlagateljica od sodišča pravzaprav s predlogom zahtevala. Tudi sicer možnost vložitve novega zemljiškoknjižnega predloga zaradi kasnej1ega, slab1ega vrstnega reda ni enakovredna varstvu zavr
7eenega predloga. U
0deki zaznambe spora iz drugega odstavka 80. 1lena ZZK-1 na podlagi novega predloga se tako seveda ne morejo raztezati na
0das od vlo
7eitev zavr
7eenega predloga do vlo
7eitev novega. Prav tak0 je vlo
7eitev novega predloga povezana tudi z dodatnimi stro1ki. Izpostavljenost predlagateljice tak1nim posledicam zaradi pomanjkljivosti pri oznadbi pripete listine pa ni ve sorazmerna namenu procesnih predpostavk in torej pomeni kr
61itev ustavne pravice do u
0dinkovitega in po1tenega sodnega varstva (23. 1len URS).

18.Pomembno pa je tudi, da je predlagateljica, potem ko je sodi
61e prve stopnje v sklepu o zavr
7eenju predloga precej nejasno zapisalo, da potrdilo o vlo
7eiti tobe ni bilo pravilno priloeeno, ker ni bilo vkljueno v zbirko listin, sku1ala oitano pomanjkljivost odpraviti tako, da je ugovoru ponovno pripela potrdilo o vlo
7eiti tobe, in tokrat kot vrsto dokumenta izbrala monost "listina, ki je podlaga za vpis", kot tip priloge pa "drugo (razno)" ter v polju opis navedla "Potrdilo o vloeni tobi z dne 18. 9. 2023" (priloga A5 spisa). Vendar sodi
61i prve in druge stopnje te dopolnitve nista upo1tevali, ker sta (smiselno) 1teli, da gre za pomanjkljivost iz 2. toke prvega odstavka 146. 1lena ZZK-1, katere odprave v ugovornem postopku doloba etrtega odstavka navedenega 1lena ne predvideva. Tudi to stali1e je prestrogo in nepravilno. Bistveno je, da v portalu eZK navedba oziroma oznaitev listin poteka v okviru koraka pripenjanja (prilaganja) listin ter da brez pripetih listin niti ni mogoe navesti listin, na podlagi katerih se vpis predlaga. Oitana pomanjkljivost se je torej nana1ala na enovito fazo pripenjanja in oznaevanja prilog. Obravnavani poloaj je tako primerljiv s poloajem iz etrtega odstavka 146. 1lena ZZK-1, ki predlagatelju, ki predlogu ne priloi listin za predlagani vpis, omogoa, da te listine priloi ugovoru zoper sklep o zavr
7eenju predloga. Upo1tejoe predstavljene znailnosti elektronskega poslovanja mora predlagatelj v primeru iz navedene dolobe manjkajoe listine pripeti k ugovoru in jih ustrezno oznaiti (Uporabni1ka navodila, str. 124). Zato ni videti razumnih razlogov, da na tak nain ne bi smela ravnati tudi predlagateljica v obravnavanem primeru, ki v elektronskem predlogu pripetega potrdila o vlo
7eiti tobe ni oznaila kot listine, ki je podlaga za vpis. Postopek z ugovorom v konkretnem primeru namre ne bi bil ni dalj1i ali bolj zapleten kot v primeru, ki ga ureja etrti odstavek 146. 1lena ZZK-1. Predvsem pa bi sodi
61i prve in druge stopnje (lahko tudi) na tak nain prepreili, da bi bila predlagateljica brez svoje krivde prikraj1ana za vsebinsko odlobitev o predlogu ter s tem za bistvo pravice do sodnega varstva iz 23. 1lena URS.

Odločitev o reviziji

19.Po pojasnjenem sta sodišči prve in druge stopnje v okoliščinah konkretnega primera, ko predlagateljici ni mogoče očitati neskrbnosti pri označevanju pripetega potrdila o vložitvi tožbe v elektronskem zemljiškoknjižnem predlogu, prestrogo razlagali določbe prvega in drugega odstavka 146. člena ZZK-1 ter nepravilno šteli, da procesne predpostavke za vsebinsko odločanje o predlogu niso izpolnjene. S prestrogo razlago določbe četrtega odstavka 146. člena ZZK-1 predlagateljici neutemeljeno očitane pomanjkljivosti tudi nista pustili odpraviti v ugovornem postopku, s čimer sta izvotlili njeno ustavno pravico do sodnega varstva (23. člen URS). Ker zaradi navedenih kršitev že sodišče prve stopnje ni presodilo drugih, vsebinskih pogojev za predlagani vpis, je Vrhovno sodišče reviziji ugodilo, sklepa sodišč druge in prve stopnje razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje (prvi odstavek 379. člena ZPP). Napotki za nadaljnje delo so razvidni iz obrazložitve.

Sestava senata in glasovanje

20.Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

-------------------------------

1V zvezi s tem se predlagateljica sklicuje na odločbo Ustavnega sodišča RS U-I-200/09 z dne 20. 5. 2010.

2Npr. sklepi Višjega sodišča v Kopru CDn 153/2023 z dne 14. 11. 2023, CDn 165/2023 z dne9. 10. 2023, CDn 289/2018 z dne 8. 1. 2019, CDn 33/2017 z dne 23. 2. 2017, CDn 201/2016 z dne 21. 9. 2016, CDn 281/2015 z dne 16. 12. 2015, CDn 51/2012 z dne 24. 4. 2012.

3Npr. sklepa Višjega sodišča v Kopru CDn 153/2023 z dne 14. 11. 2023 in CDn 150/2023 z dne3. 11. 2023.

4Določbe navedenega zakona se v obravnavani zadevi smiselno uporabljajo na podlagi drugega odstavka 120. člena ZZK-1 in 42. člena Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1).

5Npr. sklepa Vrhovnega sodišča II Ips 78/2021 z dne 9. 2. 2022 in II Ips 1/2014 z dne 26. 11. 2015.

6A. Galič, KURS, 2019 in 2011, komentar k 23. členu URS.

7A. Galič, nav. delo in A. Galič, Ustavno civilno procesno pravo, GV Založba, Ljubljana 2004, str. 76, 79 in 147 ter odločba Ustavnega sodišča RS Up-1051/11 z dne 4. 7. 2013.

8A. Galič, Ustavno civilno procesno pravo, GV Založba, Ljubljana 2004, str. 129.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 179, 379, 379/1

Zakon o zemljiški knjigi (2003) - ZZK-1 - člen 29, 79, 80, 120, 120/2, 140, 146, 146/1, 146/1-2, 146/1-3, 146/2, 146/4, 152, 178, 195, 198

Zakon o nepravdnem postopku (2019) - ZNP-1 - člen 2, 42,

Ustava Republike Slovenije (1991) - URS - člen 23

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.