Jedro

Sodišče prve stopnje je storilo bistveno kršitev določb izvršilnega postopka iz 13. točke 2. odstavka 354. člena ZPP v zvezi s 14. členom ZIP, ker je v izreku v celoti ustavilo izvršbo in razveljavilo vsa izvršilna dejanja, v obrazložitvi pa kot razlog navedlo, da upnik v treh mesecih od obvestila o neuspešnem rubežu na premične stvari ni predlagal ponovnega rubeža. Upnik pa je v istem postopku predlagal tudi izvršbo z rubežem na osebni dohodek dolžnice. Pri ponovnem odločanju se bo moralo prvostopno sodišče v okviru določbe 3. odstavka 79. člena ZIP omejiti le na tisti del izvršbe, ki je tekla na podlagi sklepa, s katerim je bila dovoljena izvršba z rubežem na premične stvari dolžnice.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in vrne zadeva sodišču prve stopnje v nov postopek.

O pritožbenih stroških bo odločilo sodišče prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sklepom ustavilo izvršbo in razveljavilo vsa izvršilna dejanja. V razlogih je navedlo, da je na predlog upnika dovolilo izvršbo z rubežem, cenitvijo in prodajo dolžnikovih premičnih stvari, pri čemer pa rubež ni bil uspešen. Ker potem upnik v treh mesecih od obvestila o neuspešnem rubežu ni predlagal ponovnega rubeža, je sodišče izvršbo ustavilo na podlagi 3. odstavka 79. člena ZIP.

Zoper navedeni sklep se pritožuje upnik. Uveljavlja vse pritožbene razloge. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa. Poudarja, da je sodišče prve stopnje neutemeljeno in brez razloga razveljavilo tudi svoj drugi sklep z dne 24.10.1996, ko je dovolilo izvršbo z rubežem na osebni dohodek. Sodišče bi moralo ustaviti izvršbo le v postopku izvršbe na premične stvari, ne pa tudi izvršilnih dejanj, saj je dolžnica plačala del dolga na podlagi prvega sklepa o izvršbi z dne 18.1.1996, z rubežem na premične stvari.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče sicer ugotavlja, da pritožnik zmotno misli, da predstavljata izvršilni dejanji tudi izdana sklepa o izvršbi.

Izvršilna dejanja so namreč le dejanja izvršilnega sodišča, ki v izvršilnem postopku zagotavljajo realizacijo sklepa o izvršbi, ne pa sam sklep o izvršbi (primerjaj določbi 72.in 94.člena ZIP). Ko je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu razveljavilo izvršilna dejanja, s tem torej ni razveljavilo pravnomočnih sklepov o izvršbi z dne 18.1.1996 in 24.10.1996. Sodišče prve stopnje pa je storilo bistveno kršitev določb izvršilnega postopka iz 13. točke 2. odstavka 354. člena ZPP v zvezi s 14. členom ZIP. Odločitev, zapisana v izreku izpodbijanega sklepa o ustavitvi izvršbe in razveljavitvi vseh opravljenih izvršilnih dejanj, je namreč v nasprotju z razlogi izpodbijanega sklepa, zaradi česar se sklep ne da preiskusiti. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa sodišče prve stopnje ugotavlja, da je v postopku dovolilo izvršbo z rubežem, cenitvijo in prodajo dolžničinih premičnih stvari, kot razlog za svojo odločitev pa navaja dejstvo, da upnik v treh mesecih od obvestila o neuspešnem rubežu na premične stvari ni predlagal ponovnega rubeža. Iz podatkov spisa pa je razvidno, da je sodišče prve stopnje izdalo dne 18.1.1996 najprej sklep o izvršbi z rubežem na premične stvari, potem pa na predlog upnika za nadaljevanje izvršbe in spremembo predmeta izvršbe dne 24.10.1996 izdalo še sklep o izvršbi z rubežem na osebni dohodek dolžnice za preostali neplačani del upnikove terjatve ter tudi že poslalo nalog dolžnikovemu dolžniku, naj plača terjatev upniku. Razlogi sodišča, omejeni na izvršbo v zvezi s prvoizdanim sklepom, so torej v nasprotju z izrekom izpodbijanega sklepa, s katerim je ustavljena izvršba v celoti in razveljavljena vsa opravljena izvršilna dejanja, torej tudi tista v zvezi z dovolitvijo izvršbe z rubežem na osebni dohodek dolžnice.

Pritožbeno sodišče je zato razveljavilo izpodbijani sklep in vrnilo zadevo v nov postopek (1.odstavek 369. člena v zvezi s 3. točko 380. člena in 381. členom ZPP).

Pri ponovnem odločanju o posledicah nepredlaganja ponovnega rubeža na premične stvari se bo moralo prvostopno sodišče v okviru določbe 3. odstavka 79. člena ZIP omejiti le na tisti del izvršbe, ki je tekla na podlagi prvoizdanega sklepa o izvršbi. Okoliščino, da je upnik potem vložil še predlog za nadaljevanje izvršbe s spremembo predmeta izvršbe, kateremu je prvostopno sodišče že pravnomočno ugodilo, pa upoštevati na podlagi procesne pravice upnika do izbire različnih sredstev izvršbe v istem izvršilnem postopku (določba 27. člena ZIP) in torej dejstvo, da je upnik za izterjavo iste terjatve predlagal izvršbo z drugim izvršilnim sredstvom, predstavlja v konkretni situaciji oviro za ustavitev izvršbe v celoti oz. za razveljavitev vseh do sedaj opravljenih izvršilnih dejanj.

Pritožbeno sodišče le še opozarja, da je prvostopno sodišče očitno pomotno v svojem nalogu dolžnikovemu dolžniku (list. št. 18) naložilo izplačilo v znesku 61.684,00 SIT s pp, sklicujoč se na prvi sklep z dne 18.1.1996, čeprav je na podlagi podatkov spisa razvidno, da je dolžnica dne 13.3.1996 ta znesek že plačala in je sodišče na predlog upnika dne 24.10.1996 izdalo sklep o dovolitvi izvršbe le še za zneska 16.166,32 SIT s pp in 3000,00 SIT s pp.

Izrek o stroških pritožbenega postopka upnika temelji na določbi 3. odstavka 166. člena ZPP v zvezi s 14. členom ZIP.