Jedro

Dolžnikov dolžnik nima pravnega interesa za izpodbijaje sklepa o prenosu dolžnikove terjatve od njega na upnika; njegova pritožba je zato nedovoljena.

Izrek

1. Pritožba tretjega se zavrže. 2. Pritožba dolžnice se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je Okrajno sodišče v Ljubljani dovolilo, na podlagi pravnomočnega sklepa o rubežu terjatve z dne 20.5.1998, prenos terjatve dolžnice D.D., ki jo ima do svojega dolžnika M. d.o.o., Ljubljana, na upnika M.C. namesto plačila. Zoper navedeni sklep se je pravočasno pritožil dolžnikov dolžnik M. d.o.o. po svojem pooblaščencu iz vseh pritožbenih razlogov. V svoji pritožbi je navedel, da družba M. d.o.o. ni v nikakršnem poslovnem razmerju z dolžnico in da ne obstajajo nikakršni dokazi, ki bi kazali na obstoj in višino terjatve, ki bi jo dolžnica domnevno imela do njih. Dolžnica D. D. pa v svoji pritožbi zoper navedeni sklep navaja, da nima nikakršne terjatve do podjetja M. d.o.o. in da je tudi upnik ni izkazal. Zakon o pravdnem postopku (Ur. l. RS 26/99, v nadaljevanju ZPP) v 343. členu določa, da je pritožba nedovoljena, če pritožnik ni imel pravnega interesa za pritožbo. V obravnavani izvršilni zadevi je sodišče izdalo sklep, s katerim je zarubilo morebitno terjatev dolžnice do svojega dolžnika in izdalo sklep o prenosu te terjatve na upnika namesto plačila. Gre za odnos med upnikom in dolžnikom. Dejstvo, da obstaja morebitna terjatev dolžnice do svojega dolžnika pa le tega v ničemer ne prizadene, saj bi s plačilom takšne terjatve svojo dolžnost prav tako izpolnil, le da bi se na podlagi sklepa o prenosu terjatve z njo poplačal upnik M. C. Zaradi navedenega dolžnikov dolžnik M. d.o.o. nima pravnega interesa za pritožbo, in jo je pritožbeno sodišče zavrglo. Glede dolžničine pritožbe pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da ni utemeljena. Z izpodbijanim sklepom prvostopenjsko sodišče ni ugotavljalo morebitnega obstoja in višine terjatve med dolžnico in njenim dolžnikom. Prvostopenjsko sodišče je, glede na neuspešne poizkuse upnika, da bi kako drugače izterjal svoj dolg, le izdalo sklep, s katerim bi podjetje M. d.o.o. morebitno plačilo svojega dolga plačalo neposredno upniku in sicer le do višine dolga, ki ga ima ta do dolžnice. Izpodbijani sklep zato v ničemer ne ugotavlja obstoja in višine terjatve med dolžnico in njenim dolžnikom pač pa je namenjen poplačilu upnika, če bi kdaj do prej omenjene poslovne transakcije dejansko prišlo. S tem je sodišče le zavarovalo upnika, da bi lahko uspešno izterjal svoj dolg do dolžnice. Na podlagi navedenega sodišče druge stopnje zato ugotavlja, da uveljavljani pritožbeni razlogi dolžnice niso utemeljeni ter je njeno pritožbo zavrnilo. Višje sodišče v Ljubljani je ob reševanju pritožbe pritožnice presojalo tudi določbe pravdnega postopka, na katere mora paziti po uradni dolžnosti in ugotovilo, da glede teh ni nikakršnih kršitev.